Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
V letu 2026 je Muzejski klub v ospredje postavil nove pridobitve in izbrane zanimive predmete iz zbirk Pokrajinskega muzeja Maribor. Skozi pogovore s strokovnjaki različnih področij so obiskovalci spoznavali zgodbe predmetov, njihovo kulturnozgodovinsko ozadje ter pomen njihovega varovanja in umeščanja v muzejske zbirke.
5. marec 2026
Vedno čudovito pohorsko steklo
Pogovor v Grajski kavarni ob ponovnem odprtju oglednega depoja stekla je predstavil dediščino pohorskega steklarstva in zgodbe, povezane z izdelki nekdanjih pohorskih glažut. Pogovor je vodila avtorica oglednega depoja dr. Valentina Bevc Varl, pridružila pa sta se ji Herman Pušnik, raziskovalec zgodovine Josipdola, in Jože Rataj, kustos iz Pokrajinskega muzeja Celje ter odličen poznavalec steklarstva na Slovenskem.
2. april 2026
Josef Brandl, mariborski izdelovalec orgel, klavirjev in harmonijev
Pogovor v Grajski kavarni je bil posvečen pianinu mariborskega izdelovalca glasbil Josefa Brandla (1865–1938), ki ga je Pokrajinski muzej Maribor pridobil leta 2025. Ob predstavitvi nove pridobitve so obiskovalci spoznavali delo mojstra, ki je za različne naročnike izdelal tudi več kot 150 orgel, ter pomen glasbila za glasbenika. O Brandlovem življenju in ustvarjanju sta spregovorila muzikologinja dr. Karmen Salmič Kovačič in pianist Nejc Kamplet, pogovor pa je vodila dr. Valentina Bevc Varl.
Muzejski klub je andragoški program Pokrajinskega muzeja Maribor, namenjen odraslim obiskovalcem, ki želijo kulturno dediščino spoznavati skozi pogovor, izmenjavo mnenj in srečanja s strokovnjaki različnih področij. Program je trajnostno naravnan, saj posamezne elemente kulturne dediščine umešča v sodobni družbeni prostor ter jih povezuje z aktualnimi vprašanji in dogajanjem v Sloveniji ter širšem evropskem prostoru.
V letu 2025 je Muzejski klub potekal pod skupnim naslovom Srečanja z Eduardom Lindom. Vse štiri vsebine so bile povezane z občasno razstavo MARIBORSKI SLIKAR EDUARD LIND ter so obiskovalcem omogočile vpogled v življenje in delo mariborskega slikarja skozi različne perspektive – od zgodovine mesta in njegove meščanske družbe do verske skupnosti, portretnega slikarstva in konservatorsko-restavratorske stroke.
20. marec 2025
Maribor in njegovi meščani v drugi polovici 19. stoletja
Tematsko vodstvo po razstavi in pogovor v Grajski kavarni sta osvetlila kulturno in družbeno življenje Maribora v času Eduarda Linda. Gostji večera sta bili dr. Vlasta Stavbar in dr. Maja Godina Golija, pogovor je vodil mag. Oskar Habjanič..
5. junij 2025
Eduard Lind in evangeličanska skupnost v Mariboru
Srečanje v Evangeličanski cerkvi v Mariboru je povezalo ogled Lindove slike Križani s predstavitvijo zgodovine evangeličanske skupnosti in umetnikove povezanosti z njo. Gostovala sta mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek in mag. Boštjan Zajšek, pogovor je vodila dr. Valentina Bevc Varl.
11. september 2025
Eduard Lind in upodobitve mariborskih županov ter zaslužnih meščanov
Pogovor v Kinu Partizan in Grajski kavarni je bil posvečen Lindovim reprezentančnim portretom, ki so nastali po naročilu pomembnih mariborskih ustanov. O umetnikovem portretnem opusu sta spregovorila dr. Polona Vidmar in dr. Andrej Hozjan, pogovor je vodila dr. Valentina Bevc Varl.
13. november 2025
Restavriranje slikarskih del Eduarda Linda in njihovih okvirjev
Zaključno srečanje v Grajski kavarni je predstavilo konservatorsko-restavratorske posege na Lindovih slikah in okvirjih ter pomen njihovega strokovnega varovanja za prihodnje generacije. Gostji večera sta bili restavratorki mag. Barbka Gosar Hirci in Irena Porekar Kacafura, pogovor pa je vodila dr. Valentina Bevc Varl.
V letu 2022 je Muzejski klub potekal pod skupnim naslovom Vinske zgodbe. Serija etnoloških predavanj in pogovorov, ki jih je pripravila muzejska svetovalka in etnologinja Nives Cvikl, je obiskovalcem ponudila širši pogled na vino kot pomemben del kulturne dediščine. V ospredju niso bile le zgodovinske sorte vin in razvoj vinogradništva, temveč tudi družbeni, etnološki in sodobni vidiki odnosa človeka do vina – od vpliva epidemije na uživanje alkohola do biodinamičnega vinogradništva, vinogradniških običajev, svetnikov in verovanj ter povezovanja hrane in vina ob različnih priložnostih.
V okviru Muzejskega kluba je bilo izvedenih šest predavanj in pogovorov v Kinu Partizan.
21. april 2022
Alkohol v času epidemije
Prvo srečanje je bilo posvečeno vplivu epidemije na odnos do alkohola ter spremembam v navadah in družbenih vzorcih, povezanih z uživanjem alkoholnih pijač.
18. maj 2022
Biodinamika v vinogradu
Predavanje je predstavilo načela biodinamičnega vinogradništva in pomen trajnostnih pristopov pri pridelavi vina. Gost večera je bil priznani vinogradnik Božidar Zorman, ki je predstavil svoje izkušnje in pogled na razvoj tovrstnega načina pridelave.
22. september 2022
Vinograd se zaklene
Srečanje je obiskovalce popeljalo v svet vinogradniških običajev, opravil in verovanj ter osvetlilo pomen vinograda kot prostora dela, tradicije in skupnosti.
24. november 2022
Vinogradniški svetniki
Pogovor s frančiškanskim duhovnikom patrom Petrom Lavrihom je predstavil vlogo svetnikov, povezanih z vinogradništvom, ter njihovo mesto v ljudski pobožnosti, praznovanjih in vinogradniških običajih.
8. december 2022
Človek in vino
Srečanje je bilo posvečeno širšemu odnosu med človekom in vinom ter pomenu vina v vsakdanjem in prazničnem življenju.
14. december 2022
Slavnostni jedilniki na družinski in diplomatski mizi
Zaključno srečanje je povezalo temo vina in kulinarične dediščine. O zgodovini slavnostnih jedilnikov na družinskih in diplomatskih mizah nekoč in danes je spregovoril prof. dr. Janez Bogataj.
Muzejski klub je v letu 2019 potekal že sedemnajsto leto zapored. Kot trajnostno naravnan andragoški program Pokrajinskega muzeja Maribor je tudi tokrat izpostavil izbrane vidike kulturne dediščine ter jih povezal z vprašanji sodobne družbe. Program je potekal pod vodstvom režiserja Bojana Labovića, ki je skozi osrednjo temo meščanstva in malomeščanstva odprl razmislek o vlogi meščanske kulture, vrednotah 19. stoletja in njihovem pomenu v današnjem času.
Srečanja so raziskovala zgodovinske, družbene, psihološke in kulturne razsežnosti meščanstva ter k pogovoru povabila ugledne strokovnjake z različnih področij.
28. marec 2019
Zrcalo malomeščanstvu
Prvo srečanje je bilo posvečeno primerjavi meščanstva kot nosilca demokratičnega, gospodarskega, znanstvenega in kulturnega razvoja ter malomeščanstva kot njegovega nasprotja. O razvoju in pomenu meščanske družbe sta razpravljala zgodovinar Andrej Studen in etnologinja dr. Maja Godina Golija.
26. september 2019
Meščanska psiha
Srečanje je osvetlilo psihološke značilnosti meščanstva ter vprašanje, kako so osebnostne lastnosti, kot so individualizem, narcizem, nemir in ustvarjalnost, oblikovale meščansko identiteto. Gostovala sta psihiater in psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček ter nevropsihiater in jungovski psihoanalitik dr. Jožef Magdič.
24. oktober 2019
Meščanstvo in ženske
Pogovor je obravnaval položaj žensk v meščanski družbi, njihovo vlogo znotraj patriarhalnega okolja ter prizadevanja za večjo osebno in družbeno svobodo. Gostovala sta zgodovinarka dr. Mateja Ratej in novinar ter publicist Ervin Hladnik Milharčič.
28. november 2019
Glasba v meščanskem domu
Srečanje je predstavilo pomen glasbe v meščanskem vsakdanu, predvsem vlogo klavirja kot simbola izobrazbe, družbenega položaja in kulturnega kapitala. Svoja razmišljanja sta delila muzikolog dr. Leon Stefanija in igralec Jure Ivanušič.
19. december 2019
Kaj berejo meščani?
Zaključno srečanje je bilo posvečeno mestu meščanstva v književnosti ter podobi mesta in njegovih prebivalcev v literaturi. O tej temi sta razpravljala literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko Poniž in pisatelj Dušan Šarotar.
Muzejski klub 2018
Muzejski klub je v letu 2018 potekal že šestnajsto leto zapored. Kot trajnostno naravnan andragoški program Pokrajinskega muzeja Maribor je tudi tokrat osvetlil izbrane vidike kulturne dediščine in jih povezal z vprašanji sodobne družbe. Program je bil vsebinsko povezan z novo depojsko postavitvijo uniform, odprto maja 2018, ter je skozi pogovore z gosti raziskoval različne pomene, funkcije in simboliko uniformiranosti.
Pogovore je vodila kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor Nives Cvikl.
22. marec 2018
Kaj določa uniforma?
Prvo srečanje je bilo posvečeno uniformi kot prepoznavnemu znaku poklicnih in družbenih skupin. Pogovor je osvetlil pomen oblačilnega videza pri oblikovanju identitete ter predstavil vraže in predstave, povezane z različnimi uniformami.
19. april 2018
Od ideje do obešalnika
Srečanje je predstavilo proces nastajanja uniforme – od prvotne zamisli, oblikovanja in izbire materialov do njene izdelave, uporabe in vzdrževanja. Poseben poudarek je bil namenjen funkcionalnosti in praktični vlogi uniform v vsakdanjem življenju.
25. oktober 2018
Uniforme v šole?
Pogovor je odprl vprašanje šolskih uniform ter razmislek o tem, kje se prepletajo predpisana pravila oblačenja, družbene norme in vpliv mode.
15. november 2018
Med vsakdanjostjo in folkloro
Srečanje je raziskovalo ohranjanje in poustvarjanje oblačilne dediščine v glasbenih in folklornih skupinah ter pomen tradicionalnih oblačil kot nosilcev kulturne identitete.
20. december 2018
Posebna obleka za posebno priložnost
Zaključno srečanje je bilo posvečeno pravilom oblačenja ob različnih življenjskih in družbenih dogodkih. Pogovor je predstavil simbolna sporočila oblačil ter njihov pomen pri izražanju pripadnosti, spoštovanja in družbenega položaja.
Muzejski klub je tudi v letu 2017 kot trajnostno naravnan andragoški program Pokrajinskega muzeja Maribor izpostavljal posamezne elemente kulturne dediščine ter jih povezoval z aktualnimi vprašanji v Sloveniji in Evropi. Tokratni cikel je bil posvečen kulinarični dediščini in razvoju gastronomije ter vsebinsko povezan z osrednjo razstavo Kitchen Debate – Debata o kuhinji, odprto junija 2017.
Srečanja so združila raziskovalce, podjetnike, promotorje in ljubitelje prehranske kulture, ki so osvetlili različne vidike prehrane, kulinarike in gostinske tradicije. Pogovore so moderirali Sašo Papp, Tadej Pungartnik in Nives Cvikl. Pri izvedbi programa so sodelovali tudi Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor ter okoliški vinarji, ki so pogovore dopolnili z degustacijami izbranih jedi in pijač.
Vsa srečanja so potekala v Grajski kavarni Pokrajinskega muzeja Maribor.
16. marec 2017
Od furmanske gostilne do trendovske restavracije
Prvo srečanje je raziskovalo razvoj gostinske kulture – od tradicionalnih furmanskih gostiln do sodobnih restavracij ter spreminjajoče se navade prehranjevanja in druženja.
20. april 2017
Zelišča v kulinariki
Pogovor je predstavil pomen zelišč v kulinarični tradiciji, njihovo uporabo v vsakdanji prehrani ter vlogo pri oblikovanju lokalnih okusov.
12. oktober 2017
Izzivi lokalno pridelane hrane
Srečanje je bilo posvečeno pomenu lokalne pridelave hrane, trajnostnim prehranskim praksam ter izzivom in priložnostim sodobnega prehranskega sistema.
6. november 2017
Bonton za mizo
Pogovor je osvetlil razvoj pravil vedenja pri mizi, njihove zgodovinske korenine in pomen v sodobni kulturi prehranjevanja.
21. december 2017
Praznična kuhinja
Zaključno srečanje je predstavilo praznične kulinarične običaje, tradicionalne jedi in njihov pomen pri ohranjanju kulturne dediščine ter družinskih in lokalnih tradicij.
Muzejski klub je tudi v letu 2016 kot trajnostno naravnan andragoški program Pokrajinskega muzeja Maribor izpostavljal posamezne elemente kulturne dediščine ter jih povezoval z aktualnim dogajanjem v Sloveniji in Evropi. Štirinajsta izvedba programa je bila posvečena glasbi skozi čas in raziskovanju nesnovne kulturne dediščine.
Cikel srečanj je obiskovalce popeljal skozi zgodovino glasbe od renesanse do 20. stoletja. Krajše koncerte so spremljala strokovna predavanja, ki so predstavila značilnosti posameznih glasbenih obdobij ter njihovo povezanost z lokalnim kulturnim prostorom. Program je skozi glasbo osvetlil njeno vlogo pri oblikovanju družbe, vsakdanjega življenja in kulturne identitete.
Vokalna solistična glasba v času renesanse in baroka
Prvo srečanje je predstavilo razvoj vokalne glasbe v renesansi in baroku ter njen pomen v cerkvenem in posvetnem življenju.
V času Haydna, Mozarta in Beethovna
Srečanje je bilo posvečeno glasbi klasicizma in ustvarjalnosti treh velikih skladateljev, ki so odločilno zaznamovali evropsko glasbeno dediščino.
Uvod v romantično 19. stoletje
Pogovor in koncert sta osvetlila značilnosti glasbenega romantizma ter spremembe v dojemanju umetnosti, ustvarjalnosti in posameznika.
Glasba in revolucija
Srečanje je raziskovalo povezavo med glasbo in družbenimi spremembami ter njeno vlogo pri oblikovanju političnih in kulturnih gibanj.
Glasba in družabni plesi v času pozne romantike
Obiskovalci so spoznali glasbo, ki je spremljala meščansko družabno življenje, ter razvoj plesne kulture v drugi polovici 19. stoletja.
Samospevi: Po sledeh glasbenih mojstrov Benjamina Ipavca in Huga Wolfa
Srečanje je predstavilo bogato tradicijo samospeva skozi opus Benjamina Ipavca in Huga Wolfa ter njun prispevek k slovenski in evropski glasbeni dediščini.
Muzikal
Zaključni večer je bil posvečen muzikalu kot sodobni glasbeno-gledališki zvrsti, ki združuje glasbo, ples in dramsko pripoved ter predstavlja pomemben del kulturne produkcije 20. stoletja.
