DATOTEKE SIMPOZIJA
Pokrajinski muzej Maribor, Grajska ulica 2, Maribor, Slovenija
Mednarodni simpozij MUSEOEUROPE 2025 posvečamo Eduardu Lindu (1827–1904), v Hamburgu rojenemu slikarju, ki je v Mariboru živel in delal skoraj 50 let. Zraven številnih portretov mariborskih meščank in meščanov ter županov in zaslužnih meščanov je naslikal tudi vrsto sakralnih del, portretov cerkvenih dostojanstvenikov, krajin in vedut. Med njimi je tudi portret prelata benediktinskega samostana Sv. Pavla v Labotski dolini Augustinusa Dude, iz leta 1872, ki bo v času simpozija gostoval v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Muzej v gosteh: Muzej benediktinskega samostana St. Paul im Lavanttal.
Muzej hrani eno najpomembnejših zasebnih zbirk v Avstriji, v kateri so zastopana izjemna umetno-obrtna, grafična in slikarska dela, dragocene tekstilije, numizmatika, sestavni del zbirke pa je tudi samostanska knjižnica z več kot 180.000 enotami izjemno dragocenih rokopisov in publikacij iz časa od 5. do 18. stoletja. Letošnja tematska razstav z naslovom “Zakladnica Koroške – vesolje znanj” ponuja na ogled dragocene predmete od zgodnjega srednjega veka do moderne dobe, ki prikazujejo vzpone in padce različnih dinastij in samostansko zakladnico z mojstrovinami izjemnih umetnikov, kot so Dürer, Rubens, Rembrandt ter njihovih sodobnikov.
Mednarodni simpozij se navezuje na občasno razstavo MARIBORSKI SLIKAR EDUARD LIND, ki je na ogled v razstavišču Kino partizan. Na razstavi, ki jo spremlja znanstvena monografija, je predstavljeno življenje in delo najpomembnejšega mariborskega portretista druge polovice 19. stoletja.
Ob simpoziju bo izšel zbornik znanstvenih prispevkov in povzetkov udeležencev simpozija iz petih evropskih držav.
Po podatkih v slikarjevi beležnici je le-ta kar 112 dni delal v Benediktinskem samostanu Sv. Pavla v Labotski dolini. Naslikal je portret častitega gospoda Augustusa Dude in tam opravil tudi obnovitvena dela. O nedvomnem Lindovem avtorstvu pričata zelo dobro vidni signatura in letnica na hrbtni strani platna. Augustinus Duda (r. 1827, u. 1897) je bil leta 1847 sprejet v benediktinski samostan sv. Pavla, 22. septembra 1850 je podal zaobljube in bil 27. julija 1851 na Dunaju posvečen v duhovnika. Po končanem teološkem študiju v Celovcu in na dunajski univerzi je od leta 1852 poučeval na teološki šoli v Celovcu. Leta 1866 je bil izvoljen za opata samostana. Od leta 1871 do smrti leta 1897 je bil tudi samostanski knjižničar in je sistematično katalogiziral skoraj 30.000 zvezkov obsegajočo samostansko knjižnico.
Benediktinski samostan sv. Pavla v Labodski dolini (Foto: dr. Gerfried Sitar)
Pisalna omara, izdelali Jacob Arend, Johannes Wittalm, Servatius Arend, Würzburg, Nemčija,
1716, furnirano z lesom oreha, z marketerijo iz želvovine, roževine, medenine, kositra,
slonovine in različnega lesa, vključno z kačjim lesom, na konstrukciji iz borovega lesa,
predali obloženi z reliefnim pozlačenim in barvno potiskanim papirjem, okovje iz lakirane
medenine, 180 x 165 x 78 cm. Victoria and Albert Museum (inv. št. W.23-1975).
Na simpoziju MUSEOEUROPE 2019 pričakujemo prispevke o razvoju, značilnostih in funkcijah oblačilne kulture v različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobjih, o vlogi in pomenu oblačilne kulture in mode, o oblikovanju, razvoju, materialih oblačil in tekstilni tehnologiji, o pomenu mode kot identitete in njeni vlogi v kulturi in likovni umetnosti. Zanimive bodo tudi izkušnje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z njihovim ohranjanjem in razstavljanjem.
Rok za oddajo preliminarnega naslova in izvlečka v obsegu do 600 znakov brez presledkov je 09. 12. 2018.
Surka Stanka Vraza, 19. stoletje, Narodni muzej Slovenije
Surka je del moške noše, ki se je ob poletni slavnostni noši nosila položena preko enega ramena. V obdobju okoli leta 1848 je surka veljala za slovansko narodno oblačilo; bila je odmev noše nekdanjih štajerskih Ilircev in mladoslovenskih slovanskih navdušencev.
Stanko Vraz (1810−1851), pravo ime Jakob Fras/Frass, je bil slovensko–hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, njegov slovenski psevdonim je bil Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim pa Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
FOTO:
Reminiscence preteklosti evropskega izroćila temeljijo na ukani, ugrabitvi in posilstvu, ki ga je “zakrivijo” poželjenje grških bogov. Srednjeveška Evropa nas popelje v svet viteštva, udvorljivosti in razvoja omike, poljuba miru, vdanosti in ljubezni ter nenazadnje vere in upanja. Renesančna Evropa izhaja iz lepote duha in čutnosti, razsvetljenstvo iz razuma, doba meščanstva in moderna doba pa iz idealov enakosti, svobode in solidarnosti.
Projekt Museoeurope se simbolično naslanja na renesančni rek o “učenosti, ki uživlja, kar umira” in “umetnosti, ki kliče nazaj na vetlobo, kar je potonilo v senco”, gre za izmenjavo idej in izkustva, znanja in dediščine, ki razkriva različne Evrope.
Pokrajinski muzej Maribor vas vabi k sodelovanju na mednarodnem strokovnem simpoziju s temo Evropa v času Franza Liszta. Simpozij organiziramo v čast 170-letnice igranja Franca Liszta v viteški dvorani mariborskega gradu, potekal bo med 13. in 15. oktobrom 2016 v Mariboru.
Na simpoziju pričakujemo prispevke o kulturnem življenju 19. stoletja, tako zelo zaznamovanega z gledališčem in glasbo, vznikom medijev in sodobnega trženja, urbanizacije, odkrivanja novih dežel, industrijskega in tehnološkega napredka, sveta ženske in moškega ter čudežnega otroka v umetnosti.
Prispevki bodo razvrščeni v štiri sklope:
Dodatne informacije lahko dobite na elektronskem naslovu museoeurope@museum-mb.si ali na telefonski številki +386 (0)2 228 35 51.
Franz Liszt, mala evropska turneja
Z razstavo Franz Liszt, mala evropska turneja izpostavljamo Lisztovo glasbeno turnejo leta 1846, ko je izvedel koncerte v Gradcu, Mariboru, Rogaški Slatini in Zagrebu. Na razstavi bo prvič predstavljena obsežna zbirka glasbil Pokrajinskega muzeja Maribor, ki jo bomo dopolnili s predmeti iz gostujočih institucij. Razstava bo predstavila teme povezane s kulturno zgodovino Štajerske, s poudarkom na glasbenem razvoju in ustvarjanju na Štajerskem.
Izhodišče za razprave so vpadi otomanske vojske v naše kraje in njihove posledice, ki se kažejo v arhitekturi, likovni umetnosti, načinu življenja … Prispevki naj bodo napisani v angleškem jeziku, objavljeni bodo v elektronski publikaciji.
Osredji gostujoči predmet, ki dopolnjuje stalno razstavo kolarske obrti Pokrajinskega muzeja Maribor, je iz Romunskega kmečkega muzeja iz Bukarešte in je del voza iz 20. stoletja. Uporabljali so ga prebivalci vasi Obîrsia v pokrajini Hunedoara, širšem predelu multikulturne regije Transilvanije.
Kolo je sestavni del voza. Pesto je narejeno iz hrastovega lesa in obdano z dvema kovinskima krogoma. Kolo ima 12 naper (11 jih je iz jesenovega lesa, ena pa iz akacijevega) in šest delov obroča iz jesenovega lesa. Na zunanji strani lesenega obroča je še kovinski obroč, debel en centimeter, ki je utrjen z zakovicami. Ta obroč je bil izdelan zato, da bi bilo kolo odporno na udarce oziroma deformacije.
Uporabna vrednost lesenega kolesa
Z razstavo Uporabna vrednost lesenega kolesa izpostavlja Pokrajinski muzej Maribor eno najstarejših obrti. Kolarska obrt spada med najpomembnejše gospodarske panoge. Tesno je povezana z izdelavo prvih prevoznih sredstev, ki so jih uporabljali predvsem v trgovini in kmetijstvu. Kolarska obrt je od svojih začetkov, od kolesa z osjo pred 5200 leti, vse do danes imela pomembno vlogo v razvoju kolesa in s tem tudi svojo funkcijo v tehnološkem napredku.
Osredji gostujoči predmet, ki dopolnjuje stalno razstavo kolarske obrti Pokrajinskega muzeja Maribor, je iz Romunskega kmečkega muzeja iz Bukarešte in je del voza iz 20. stoletja. Uporabljali so ga prebivalci vasi Obîrsia v pokrajini Hunedoara, širšem predelu multikulturne regije Transilvanije.
Pokrajinski muzej Maribor vabi v okviru Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012 na cikel predavanj domačih in tujih strokovnjakov. Predavanja se navezujejo na gostujoče predmete v okviru razstave. Med predavatelji pričakujemo goste iz Avstrije, Nemčije, Vatikana, Poljske, Hrvaške in Slovenije.
Dodatne informacije lahko dobite na elektronskem naslovu oskar.habjanic@maribor.si ali na telefonski številki +386 (0)2 228 35 51.
UNIFORMA PAPEŠKE ŠVICARSKE GARDE
Uniforma papeške švicarske garde nas popelje v čas grofov Brandisov in papeža Pija VI., ki je leta 1782 prenočil v mariborskega gradu. S papežem so prav gotovo prišli tudi pripadniki švicarske garde, ki so ga varovali na poti med Vatikanom in Dunajem. Prvi gardisti se sicer omenjajo že v 16. st., na ogled pa je uniforma, ki jo je leta 1914 kodificiral takratni poveljnik švicarske garde Jules Repond.
KIPI BRATOV STRAUB
Kiparska družina Straub se uvršča med pomembnejše umetniške družine v Srednji Evropi v 18. stoletju. Po rodu je bila iz Wiesensteiga na Württemberškem v Nemčiji. Kiparsko dejavnost očeta Janeza Jurija Strauba (1674-1755) je nadgrajevalo njegovih pet sinov: Janez Krstnik (1704-1755), ki je delal kot dvorni kipar v Münchnu, Filip Jakob (1706-1774), dvorni kipar v Gradcu, Jožef (1712-1756), kipar v Mariboru, Janez Jurij (1721-1773), kipar v Radgoni, in Franc Adam (1726 – pred 1771), kipar v Zagrebu.
MIZICA PRINCA WIŚNIOWIECKEGA IN PRINCESE RADZIWIŁŁ
Miza z grbom družin Radziwiłł in Wiśniowiecki je nastala v obdobju vladavine dinastije Wettin v času Poljsko-litovske zveze, ki je bila ena največjih držav v tedanji Evropi. Narejena je bila za Michała Serwacyja Wiśniowieckega in njegovo ženo Teklo Różo, rojeno Radziwiłł. Grbovni motivi izkazujejo ljubezensko zvezo ter blišč družine in njen ponos na plemiški naziv.
Zbirka pohištva Pokrajinskega muzeja Maribor je od leta 2020 postavljena na novi stalni razstavi, poimenovani Prostori lepega. Koncept razstave temelji na štirih prostorih. V vsakem od njih so predstavljeni iz različnih obdobij izbrani kosi pohištva, ki so obdelani z različnimi krasilnimi tehnikami. Osnovne tehnike okraševanja lesenega pohištva so bile v uporabi že v obdobju starih civilizacij, njihov razvoj pa je vsakič spodbudila potreba po novem sporočilu.
Razstava z množico zanimivosti, ki jih avtorica ponuja ob predmetih, širi prostor razmisleka izven pohištva samega, izven stavb, za katere je bilo narejeno, izven ambicij vladarjev, plemstva, meščanstva in cerkve, izven talenta oblikovalcev in časovno pogojenih izvedbenih omejitev do vizij o naši skupni prihodnosti. Sprašuje, ali nas danes, ko tehnologija omogoča realizacijo prav vsake zamisli, spremlja tudi resnejša presoja o lepem.
Stalne razstave:
torek-sobota: 10.00-18.00
Razstavišče občasnih razstav Kino Partizan:
torek-sobota: 10.00-18.00
Odrasli | 10,00€ |
Učenci, dijaki, študenti, upokojenci | 5,50€ |
Predšolski otroci | 2,00€ |
Ogledi z ICOM, PRESS karticami | brezplačno |
V skladu z določilom 37. člena Uredbe EU 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 smo za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov imenovali družbo:
DATAINFO.SI, d.o.o.
Tržaška cesta 85, SI-2000 Maribor
www.datainfo.si
e-pošta: dpo@datainfo.si
telefon: +386 (0) 2 620 4 300
© Pokrajinski muzej Maribor • Splošni pogoji • Vloga za uporabo in najem prostorov • Vloga za ogled gradiva • Pravilnik o uporabi • Katalog informacij javnega značaja • Dostopnost • Avtorji