Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Kapela je bila zgrajena leta 1655 po vzoru kapele Santa Casa v Loretu pri Anconi. V prezbiteriju je v niši ohranjen kip Črne Marije z detetom.
Grajska klet je del kletne etaže upravnega dvora, ki so ga začeli graditi leta 1478. Krasijo jo freske, ki jih je leta 1940 za tedanji gostinski lokal Grajska klet poslikal Matej Sternen. Pred tem so prostor krasile freske Viktorja Cotiča. Po drugi svetovni vojni so tudi ta prostor namenili za muzejske potrebe. V njem je od leta 2006 dalje na ogled razstava Začetki, od leta 2010 dalje pa razstava Prvi dotik.
Grajsko stopnišče je bilo zgrajeno med letoma 1747 in 1749 na mestu starejše vhodne veže s stopniščnim stolpom. Slovi po kamniti ograji, ki jo krasijo kipi šestnajstih dečkov. Kipi simbolizirajo različne vede, umetnosti, gospodarske dejavnosti in drugo. Pridružujejo se jim prispodobe letnih časov ter boginji Ceres in Diana.
Po letu 1620 so grofje Khisli glavno stavbo prebili z vežo, ki je omogočila nov dostop na vzhodno grajsko dvorišče. Ob tem so dotlej enovito klet ločili in njen severni del, danes imenovan globoka klet, na novo obokali.
Leta 1591 so zgradili klet, nad njo pa še dve etaži – v prvi so uredili kuhinjo in shrambo, v drugi pa dve sobi. Od leta 2010 je v kleti na ogled razstava Ars pharmaceutica – umetnost lekarništva.
Grajska bastija je bila zgrajena med letoma 1555 in 1562 po načrtih Domenica dell'Alia. Leta 1750 so jo odkupili grofje Brandis, jo nadzidali in vključili v grajski sestav. Leta 2004 je bilo odstranjeno nasutje iz njenega severovzhodnega vogala. Od leta 2007 dalje je v pritličju urejena razstava Med bliščem in bedo srednjega veka. V nadstropju je od leta 2014 urejen ogledni depo slikarske zbirke, od leta 2015 dalje pa ogledni depo kiparskih del.
1478
Po naročilu cesarja Friderika III. so v Mariboru leta 1478 začeli ob severovzhodnem vogalu mestnega obzidja graditi upravni dvor. Mestu naj bi zagotavljal močnejšo utrditev in boljšo oskrbo v nemirnih časih madžarskih in osmanskih groženj. Kletna in pritlična etaža dvora sta bili obokani, vrhnja etaža pa je imela raven strop. Prvotno višino stavbe nakazuje naslikan venec, sestavljen iz križajočih se šilastih lokov, še vedno viden na podstrešju.
Ob severovzhodnem vogalu obzidja so zgradili bastion, eno od štirih obrambnih stavb v Mariboru, zgrajenih po načrtih Domenica dell’Allia. Obrambno moč bastiona so povečali z nasutjem v njegovem severovzhodnem delu, ki je bilo odstranjeno leta 2007. V pritlični etaži je od nekdanjih šestih strelnih lin ohranjenih pet, pod njimi pa so železni obroči za privezovanje topov. Sodeč po upodobitvah, je bila tudi zgornja ploščad namenjena namestitvi topov. Leta 1750 je bastion odkupil grof Brandis in ga nadzidal v stanovanjsko etažo.
Baroni Khisli (od leta 1623 dalje grofi, lastniki gradu do leta 1686) so začeli dvor preurejati v rezidenco, ko so leta 1620 postali njegovi dedni lastniki. Glavno stavbo so z nivojsko izravnano vežo prebili, dogradili štiri vogalne stolpiče, od katerih je ohranjen le jugovzhodni, ter po letu 1640 na južni in zahodni strani dogradili slopasta arkadna hodnika. Prav tako na zahodni strani so dogradili vežo s stopniščnim stolpičem.
1655
Jurij Jernej Khisl je dal zgraditi loretansko kapelo, ki jo je leta 1661 posvetil škof Vaccano. V stenski niši je ohranjen kip Črne Marije z otrokom, na stenah pa visoka lesena svečnika z grbom grofov Khislov iz 17. stoletja. Po letu 1727 vzidan oratorij je bil namenjen grajski družini. Ohranjene votivne podobe dokazujejo, da so kapelo lahko obiskovali tudi meščani.
ZGODOVINA GRADU
Na vrhu mestnega obzidja je nastala grajska loža. Zanjo je grof Hans Jakob Khisl nad vzhodnim traktom dal zgraditi strop, ki so ga podprli z arkadami. Vzhodni trak so sestavljali na jugu konjušnica (pred 1590), na severu mlečna shramba in skladišče ter nad njima mesna shramba (1590–1591).
Strop viteške dvorane je okoli leta 1680 z mavčno štukaturo okrasil Alessandro Sereni s pomočniki, slikar Laurenzo Lauriga pa je naslikal alegorije štirih letnih časov, rimska bogova Jupitra in Marsa, prizora Odisejeve vrnitve na Itako ter dva vojna prizora bitk s Turki. Leta 1763 je graški slikar Joseph Michael Gebler naslikal osrednji stropni prizor boja s Turki. Dvorana je gostila znane osebnosti, med katerimi izstopata papež Pij VI. (1781) in Franz Liszt (1846).
Na mestu starega stopniščnega stolpiča so grofi Brandisi (lastniki gradu 1727–1876) dogradili novo stavbo kot slavnostni dostop do viteške dvorane. Zunanjščina je živahno razgibana in okrašena s štukirano rokokojsko ornamentiko, krasita jo tudi aliančna grba družin Brandis in Trauttmannsdorf. Notranjost je opremljena s kamnito ograjo, ki jo krasijo kamniti kipi (dečki, ki simbolizirajo razne vede, gospodarske dejavnosti in umetnost, boginji Cerera in Diana, niše z alegorijami letih časov), ohranjene pa so tudi železne svetilke v obliki tulipana in sončnice.
Leta 1933 je Mestna občina Maribor grad odkupila od Vilka in Berte Berdajs (lastnika gradu 1921–1933), leta 1938 pa se je vanj preselil Pokrajinski muzej Maribor. Grad so preuredili za muzejske potrebe, na notranjem grajskem dvorišču pa so mu prizidali pritlični hodnik.
