Prvi po imenu znani kositrar v Mariboru Konrad Pluemenfelder se omenja leta 1463. V 17. stoletju so tukaj delali večinoma nemški kositarji, v 2. polovici 18. in 1. polovici 19. stoletja pa italijanski mojstri iz družine Caminolli. Cehovski vrč mariborskih sodarjev je izdelal Weisshaubt, popravil in predelal pa ga je Caminolli.
Kozarec je bil izdelan v spomin na prvo obletnico poroke Vinzenta Ditta in Katarine, roj. Staudinger, in na izgubo v istem letu rojenih in umrlih trojčkov. Podobe je v steklo vrezal Hieronim Hackl (1784-1844).
V drugi polovici 19. stol. je porcelan postal dostopen tudi meščanskim slojem. Cenili so predvsem dunajskega, pa tudi nemškega in češkega.
Na pečatniku je upodobljen mestni grb. Na njem sta obzidje z dvema stolpoma in odprta mestna vrata. Padajoči golob ne vrhu predstavlja Svetega duha, ki je simbol sv. Janeza Krstnika, zavetnika mariborske župnije.
