Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Votivi so individualizirani votivni darovi, ki so jih Cerkvi darovali posamezniki s konkretno prošnjo ali v zahvalo. Votivi izražajo največje strahove in skrbi posameznika. Votivno darovanje se med pripadniki višjih družbenih plasti pojavi v 17. in 18. stoletju, med večinskim prebivalstvom pa razširi v 18. in zlasti 19. stoletju. Po koncu prve in še bolj po koncu druge svetovne vojne množičnega votiranja ni več, čeprav običaj v celoti ne zamre.
Najstarejši ohranjeni votivi so kovinski, pogosti so tudi leseni, vendar je pojav obojih regionalno omejen. Najpogosteje so bili votivi voščeni, saj je vosek predstavljal pomemben naturalni dar Cerkvi. Votivne slike, ki se sprva pojavijo med bogatim plemstvom v 17. stoletju, predstavljajo najprestižnejšo obliko votivnega darovanja.
Votiranje slik je bilo precej običajno med plemstvom, bogatim meščanstvom in duhovščino že v 17. stoletju, z votivnimi slikami so izražali zahvalo za pomoč v bolezni, pri nezgodah in za rešitev iz ujetništva. Votiranje slik je bilo najbolj razširjeno v 18. stoletju, ko se najvišjim družbenim slojem pridružijo še premožnejši kmečki votanti. Njihovi votivi največkrat izražajo skrb ali zahvalo za živino. Šele naraščajoča individualizacija v 19. stoletju v motivih votivnih slik izraža skrb za konkretnega posameznika.
V loretski kapeli mariborskega gradu je ohranjenih 17 votivnih slik iz obdobja med letoma 1661 in 1732.
Leta 1655 je dal takratni lastnik mariborskega gradu grof Jurij Jernej Khisl na jugozahodnem vogalu zgradbe zgraditi loretsko kapelo z zakristijo. Do danes se je ohranilo nekaj izvirne opreme, med drugim kip črne Marije z detetom iz sredine 17. stoletja. Kip, pred katerim kleči molilka, je upodobljen tudi na votivni sliki iz leta 1666. Iz inicialk in rodovnega grba na stebru lahko sklepamo, da je na sliki upodobljena žena Jurija Jerneja Khisla, Anna Marija Khisl, rojena Berka.
Votivna slika iz loretske kapele mariborskega gradu. Neznani slikar, olje na platno, 1666. Inv. št. N 26.
O verovanju v Marijino čudežno moč priča tudi votivna slika z letnico 1677, na kateri je v molitvi upodobljena grofica Charlotta Polixsena Khisl, soproga Janeza Jakoba II. grofa Khisla. Dojenec na rdeči blazini je najverjetneje njuna hči Marija Eleonora, rojena 1676.
Votivna slika iz loretske kapele mariborskega gradu. Olje na platno, 1677. Inv. št. N 994.
Votivna slika z letnico 1685 najverjetneje prikazuje Janeza Jakoba II. grofa Khisla v bolniški postelji in njegovo ženo Charlotto, ki molita k loretski Madoni.
Votivna slika iz loretske kapele mariborskega gradu. Olje na platno, 1685. Inv. št. N 999.
