MUZEJNICA PORTRET MEŠČANSTVA KAR DOMA

V 19. stoletju so domove premožnejših meščanov krasili portreti, ki so poudarjali pomen družine, prijateljstva, urejenega in umirjenega življenja ter spoštovanje družbenih načel. Sprva so portrete naslikali slikarji, v drugi polovici 19. stoletja pa so slikarska dela začele nadomeščati fotografije. Na razstavi Portret meščanstva smo razstavili veliko slikarskih del in fotografij, ki prikazujejo mestne obrtnike in industrialce, lastnike tovarn, občinske uslužbence in župane, posestnike, lastnike hiš in vinogradov v okolici mesta, skratka meščanke in meščane mesta Maribor. Za portretiranje so se ljudje še posebej lepo obleki, počesali, nadeli najboljši nakit, pripeli priznanja in se tako pokazali v najlepši luči. Pomembno vlogo pri prikazovanju posameznikov imajo tudi cvetje, sadje in živali, celoto pa zaokrožijo tako imenovani scenski rekviziti, kot so privzdignjena zavesa ali upodobitev narave v ozadju, razkošen naslanjač ali mizica, včasih tudi mogočen steber.

Danes vsak dan s svojimi telefoni in fotoaparati naredimo več fotografij, med katerimi je tudi nekaj portretov in seveda avtoportretov, tako imenovanih »selfijev« ali sebkov, kot se glasi slovenski prevod. Vendar pa le redki te fotografije razvijejo, kaj šele uokvirijo. Še redkejši pa so tisti, ki imajo doma svoj naslikan portret.

Sedaj pa imamo za vas zabaven izziv. S pomočjo staršev ali drugih družinskih članov izberite portret meščana z naše razstave in ga poizkusite poustvariti. V omari poiščite podobna oblačila, pomagate si lahko tudi z rjuhami, brisačami, skratka z vsem kar se vam zdi uporabno. Poskusite si narediti podobno pričesko, lahko uporabite tudi lasulje, ki so vam ostale od pusta. Bodite kreativni. Ne pozabite na nakit, rekvizite, kot so rože,  ter scensko ozadje!

Tako, sedaj zavzemite podobno pozo, kot jo ima oseba na izbranem portretu in pritisnite sprožilec fotoaparata.

Na pozabite nam poslati fotografije na muzejnica@museum-mb.si. 🙂

Želimo vam veliko zabave pri ustvarjanju!

MUZEJNICA MAMUT KAR DOMA

Za vas, naši najmlajši obiskovalci, smo pripravili muzejnico na domu.

Sami ali s pomočjo staršev skrbno preberite sestavek o življenju v ledeni dobi in dopolnite stavke na delovnem listu. Pravilni odgovori vam bodo razkrili danes že izumrlo ledenodobno žival. Številko ob pravilnem odgovoru poiščite na risbi in polje pobarvajte. Lahko se držite priporočenih barv ali pa pobarvate po svoje. Veseli bomo, če nam boste vašo slikico poslali! Lahko jo fotografirate in nam jo prilepite kar na našo Facebook stran  ali pa jo pošljete na muzejnica@museum-mb.si.

Veliko zabave vam želimo!

ŽIVLJENJE V POZNI LEDENI DOBI

Ljudje: Ljudje, ki živijo v pozni ledeni dobi, so zgodnji moderni ljudje. Na svetu so že vsaj 100.000 let, v Evropi živijo nekje od leta 50.000 pr. n št. Ljudje živijo v skupinah, ki so sestavljene iz sorodnikov, to so rodovne skupnosti. To omogoča večjo varnost, lažji lov na velike živali, varovanje ognja, boljše možnosti za preživetje.

Živali: Večina ledenodobne Evrope je velikanska odprta trata, ki ji rečemo stepa in je odličen prostor za črede rastlinojedcev. Tukaj najdemo dlakavega nosoroga, mošusovega bivola, mamuta, jamskega medveda, jamskega tigra, severnega jelena, zobre (predhodnike goveda), bizone in konje, ki so majhni kot 10 letni otrok. Večina ledenodobnih živali ima debele tople kožuhe, ki jih ščitijo pred mrazom.

Podnebje: temperature so za 8 stopinj nižje kor danes, poleti je od 10 do 15 stopinj, ker ni dreves, na travnatih planjavah piha in brije. Da jih ni zeblo, so si ljudje izdelovali oblačila iz živalskih kož, znali pa so tudi zakuriti ogenj. To so storili s pomočjo kamnov, ki ji rečemo kresilni kamni. Ogenj jih je grel, varoval pred divjimi živalmi, na njem pa so lahko spekli tudi hrano.

Prebivališča: Živeli so v Jamah, spodmolih, pod previsi ter preprostih prebivališčih iz vej in kosti, ki so jih prekrivali s šoto ali živalskimi kožami.

Hrana: Lov in nabiranje. Nabiranje pomeni iskanje užitnih listov, koreninic, sadja, semen, oreščkov, in gob, nabirajo pa tudi lupinarje, polže in jajca. Pomagajo si s palicami. Lovci so lovili predvsem severne jelene, bizone, konje, zajce, veverice in ribe.  Pri lovu si pomagajo s kamnitim orožjem.

Kuhanje: Hrano pečejo na ognju ali na razbeljenih kamnih ter v jami napolnjeni z žerjavico. Posod še ne poznajo.

Orodje je iz kamna – kremena. Iz enega kosa kremena s pomočjo kosti, kamnov in rogovja izdelajo več lusk. Luske nato oblikujejo v vse vrste orodja in orožja – nože, sekire, konice sulic, strgala, praskala… Orodja izdelujejo tudi iz živalskih kosti, oklov in lesa – trnki, konice harpun, žlice, igle…

Lov je zelo nevaren in poteka v skupini. Ena izmed priljubljenih metod skupinskega lova je pregon. Lovci s krikom in mahanjem z rokami ženejo žival v zasedo – dolino s slepim koncem, močvirje, prepad. Druga metoda je kopanje jam, ki jih nato prekrijejo z vejevjem in travo, v katere se nato ulovijo živali. Lovci uporabljajo kopja s koščenimi ali kamnitimi konicami, da z njimi pokončajo živali.

Umetnost: Najdene koščene piščali iz kosti medveda, jelena, ptiča, pričajo, da so ljudje v ledeni dobi poznali glasbo. V Sloveniji so v jami Divje Babe našli najstarejšo koščeno piščal v Evropi. Stenske slikarije v jamah Francije in Španije, ki nastanejo pred 10.000 do 35.000 leti prikazujejo predvsem živali: govedo, jelene, medvede, nosoroge pa tudi mamute. Največ naslikanih mamutov vidimo v jami Rouffignac, ki jo imenujejo tudi jama 100 mamutov. Upodobitve ljudi so redke, velikokrat pa najdemo odtise rok. Barve dobivajo iz mineralov pomešanih z vodo. Običajne barve so črna, rjava, rdeča, rumena. Rišejo z živalsko dlako in prsti.

Mamut: Velikani ledene dobe. Dlakavi mamut je sorodnik današnjega azijskega slona. Med ledeno dobo je taval po travnatih planjavah Evrope, severne Azije in Severne Amerike. Visoki so bili od 2,7 do 3,5 m in so lahko tehtali tudi do 6 ali 7 ton. Po telesu so imeli 50 – 80 cm dolgo dlako rdečkastorjave barve. Posebne žleze so mastile dlako, kar je žival še dodatno varovalo pred mrazom. Rilec je pravzaprav le dolg nos, kot slonji rilec. A za razliko od našega nosu ga je lahko mamut uporabljal pri jedi, pitju, pozdravljanju in prenašanju stvari. Mamutovi okli so pravzaprav dolgi zobje, kot slonji okli. Ti so rastli skozi celo mamutovo življenje, se ukrivljali in zavijali, dosegli so lahko dolžino 3 metrov. Okli so bili uporabni pri jedi, pri strganju skorje, izkopavanju rastlin in odmetavanju snega, uporabni pa so bili tudi za zabadanje sovražnikov. Mamuti so bili popolni vegetarijanci. Večinoma so jedli travo, včasih tudi liste, skorjo in veje. Skupaj so pojedli od 135 do 180 kg hrane na dan. Ljudje so mamuta lovili zaradi hrane, kosti in okle so uporabili pri gradnji bivališč, izdelavi orodja in okraskov. Mamuti izumrejo pred 10.000 – 12.000 leti. Zakaj? Nihče ne ve zagotovo. Ena teorija krivi klimatske spremembe. Ko se je svet po zadnji ledeni dobi znova segrel, sta se spremenili tudi pokrajina in vegetacija. Pašniki so se spremenili v gozdove in močvirja, ki so bila manj primerna za velikane ledene dobe. Druga teorija je da so jih iztrebili ledenodobni lovci, kar pa je malo verjetno. Najverjetneje je odgovor kombinacija obeh teorij.

MUZEJNICE so interaktivna pedagoška srečanja, ustvarjalnice in nepozabna zabavna doživetja, na katerih otroci spoznavajo različne izbrane teme s pomočjo muzejskih predmetov. Namenjene so predšolskim otrokom (3-6 let) ter šolarjem 1. triade OŠ in trajajo 45 minut.

MUZEJNICA 1 – MALI KUHARJI

Ogledali si bomo del stalne razstave, kjer bomo občudovali različne kuhinje. Izvedli bomo zabaven mini kuharski kviz.

Prebrali bomo kuharsko pravljico. Prisluhnili bomo zanimivi zgodovini predpasnikov. Z grajskim predpasnikom, ob glasbi in petju bomo ustvarili slastno kuharsko dobroto, domov pa odnesli recepte.

MUZEJNICA 2 – BONTON ZA MIZO

Ogledali si bomo del stalne razstave in se spraševali o načinu hranjenja skozi čas.

Prisluhnili bomo zanimivi in hudomušni zgodovini bontona. Preizkusili bomo svoje obnašanje za mizo in se naučili lepega vedenja pri mizi. Izdelali bomo prav poseben prtiček.

MUZEJNICA  3 – POGUMNI ČEVLJARČEK

Na muzejnici bomo otrokom predstavili vlogo čevljarjev ter njihove obrti nekoč in danes, spoznali pa bodo tudi vrednote poguma in skromnosti. Ob sestavljanki starega Maribora bodo s pravilnim nameščanjem figur turških vojakov in mariborskih meščanov  podoživeli legendo o pogumnem čevljarčku, ki je Maribor rešil pred turškim vdorom v mesto.

Otroci bodo izdelali tudi obeske v obliki škornja, ki jih bodo odnesli s seboj.

MUZEJNICA  4 – MAMUT

Na muzejnici bomo otrokom predstavili življenje v starejši kameni dobi in poklic arheologa.Najprej si bodo ogledali del okla najdenega v Dvorjanah pri Dupleku in primerjali velikost svojega stopala z risbo odtisa mamutovega stopala.
V peskovniku z neoporečno, otroško mivko bomo ponazorili arheološka izkopavanja.

Otroci bodo »izkopavali« okostje mamuta in ga poskusili sestaviti. Ob upodobitvi mamuta se bomo pogovarjali o njegovi velikosti, barvi dlake in zobeh.
Seznanili jih bomo kako in zakaj je tedanji človek lovil mamuta. Ob tem si bomo postavili vprašanja o današnjem načinu pridobivanja hrane.

Za več informacij nam pišite na muzejnica@museum-mb.si ali pedagogika-muzej@museum-mb.si. Lahko nas tudi pokličete na 02 228 35 61 ali 02 228 35 64.