VRTCI IN ŠOLE

MUZEJNICA MAMUT KAR DOMA

MUZEJNICE so interaktivna pedagoška srečanja, ustvarjalnice in nepozabna zabavna doživetja, na katerih otroci spoznavajo različne izbrane teme s pomočjo muzejskih predmetov. Namenjene so predšolskim otrokom (3-6 let) ter šolarjem 1. triade OŠ in trajajo 45 minut.

 

Za vas, naši najmlajši obiskovalci, smo pripravili muzejnico na domu.

Sami ali s pomočjo staršev skrbno preberite sestavek o življenju v ledeni dobi in dopolnite stavke na delovnem listu. Pravilni odgovori vam bodo razkrili danes že izumrlo ledenodobno žival. Številko ob pravilnem odgovoru poiščite na risbi in polje pobarvajte. Lahko se držite priporočenih barv ali pa pobarvate po svoje. Veseli bomo, če nam boste vašo slikico poslali! Lahko jo fotografirate in nam jo prilepite kar na našo Facebook stran  ali pa jo pošljete na muzejnica@museum-mb.si.

Veliko zabave vam želimo!

ŽIVLJENJE V POZNI LEDENI DOBI

Ljudje: Ljudje, ki živijo v pozni ledeni dobi, so zgodnji moderni ljudje. Na svetu so že vsaj 100.000 let, v Evropi živijo nekje od leta 50.000 pr. n št. Ljudje živijo v skupinah, ki so sestavljene iz sorodnikov, to so rodovne skupnosti. To omogoča večjo varnost, lažji lov na velike živali, varovanje ognja, boljše možnosti za preživetje.

Živali: Večina ledenodobne Evrope je velikanska odprta trata, ki ji rečemo stepa in je odličen prostor za črede rastlinojedcev. Tukaj najdemo dlakavega nosoroga, mošusovega bivola, mamuta, jamskega medveda, jamskega tigra, severnega jelena, zobre (predhodnike goveda), bizone in konje, ki so majhni kot 10 letni otrok. Večina ledenodobnih živali ima debele tople kožuhe, ki jih ščitijo pred mrazom.

Podnebje: temperature so za 8 stopinj nižje kor danes, poleti je od 10 do 15 stopinj, ker ni dreves, na travnatih planjavah piha in brije. Da jih ni zeblo, so si ljudje izdelovali oblačila iz živalskih kož, znali pa so tudi zakuriti ogenj. To so storili s pomočjo kamnov, ki ji rečemo kresilni kamni. Ogenj jih je grel, varoval pred divjimi živalmi, na njem pa so lahko spekli tudi hrano.

Prebivališča: Živeli so v Jamah, spodmolih, pod previsi ter preprostih prebivališčih iz vej in kosti, ki so jih prekrivali s šoto ali živalskimi kožami.

Hrana: Lov in nabiranje. Nabiranje pomeni iskanje užitnih listov, koreninic, sadja, semen, oreščkov, in gob, nabirajo pa tudi lupinarje, polže in jajca. Pomagajo si s palicami. Lovci so lovili predvsem severne jelene, bizone, konje, zajce, veverice in ribe.  Pri lovu si pomagajo s kamnitim orožjem.

Kuhanje: Hrano pečejo na ognju ali na razbeljenih kamnih ter v jami napolnjeni z žerjavico. Posod še ne poznajo.

Orodje je iz kamna – kremena. Iz enega kosa kremena s pomočjo kosti, kamnov in rogovja izdelajo več lusk. Luske nato oblikujejo v vse vrste orodja in orožja – nože, sekire, konice sulic, strgala, praskala… Orodja izdelujejo tudi iz živalskih kosti, oklov in lesa – trnki, konice harpun, žlice, igle…

Lov je zelo nevaren in poteka v skupini. Ena izmed priljubljenih metod skupinskega lova je pregon. Lovci s krikom in mahanjem z rokami ženejo žival v zasedo – dolino s slepim koncem, močvirje, prepad. Druga metoda je kopanje jam, ki jih nato prekrijejo z vejevjem in travo, v katere se nato ulovijo živali. Lovci uporabljajo kopja s koščenimi ali kamnitimi konicami, da z njimi pokončajo živali.

Umetnost: Najdene koščene piščali iz kosti medveda, jelena, ptiča, pričajo, da so ljudje v ledeni dobi poznali glasbo. V Sloveniji so v jami Divje Babe našli najstarejšo koščeno piščal v Evropi. Stenske slikarije v jamah Francije in Španije, ki nastanejo pred 10.000 do 35.000 leti prikazujejo predvsem živali: govedo, jelene, medvede, nosoroge pa tudi mamute. Največ naslikanih mamutov vidimo v jami Rouffignac, ki jo imenujejo tudi jama 100 mamutov. Upodobitve ljudi so redke, velikokrat pa najdemo odtise rok. Barve dobivajo iz mineralov pomešanih z vodo. Običajne barve so črna, rjava, rdeča, rumena. Rišejo z živalsko dlako in prsti.

Mamut: Velikani ledene dobe. Dlakavi mamut je sorodnik današnjega azijskega slona. Med ledeno dobo je taval po travnatih planjavah Evrope, severne Azije in Severne Amerike. Visoki so bili od 2,7 do 3,5 m in so lahko tehtali tudi do 6 ali 7 ton. Po telesu so imeli 50 – 80 cm dolgo dlako rdečkastorjave barve. Posebne žleze so mastile dlako, kar je žival še dodatno varovalo pred mrazom. Rilec je pravzaprav le dolg nos, kot slonji rilec. A za razliko od našega nosu ga je lahko mamut uporabljal pri jedi, pitju, pozdravljanju in prenašanju stvari. Mamutovi okli so pravzaprav dolgi zobje, kot slonji okli. Ti so rastli skozi celo mamutovo življenje, se ukrivljali in zavijali, dosegli so lahko dolžino 3 metrov. Okli so bili uporabni pri jedi, pri strganju skorje, izkopavanju rastlin in odmetavanju snega, uporabni pa so bili tudi za zabadanje sovražnikov. Mamuti so bili popolni vegetarijanci. Večinoma so jedli travo, včasih tudi liste, skorjo in veje. Skupaj so pojedli od 135 do 180 kg hrane na dan. Ljudje so mamuta lovili zaradi hrane, kosti in okle so uporabili pri gradnji bivališč, izdelavi orodja in okraskov. Mamuti izumrejo pred 10.000 – 12.000 leti. Zakaj? Nihče ne ve zagotovo. Ena teorija krivi klimatske spremembe. Ko se je svet po zadnji ledeni dobi znova segrel, sta se spremenili tudi pokrajina in vegetacija. Pašniki so se spremenili v gozdove in močvirja, ki so bila manj primerna za velikane ledene dobe. Druga teorija je da so jih iztrebili ledenodobni lovci, kar pa je malo verjetno. Najverjetneje je odgovor kombinacija obeh teorij.