Sv. Janez Krstnik igra v krščanskem izročilu pomembno vlogo povezovalca na prehodu iz stare v novo zavezo. V nasprotju z drugimi svetniki, ki godujejo na dan svoje smrti, se pri Janezu Krstniku izjemoma obhaja rojstvo, v cerkvenem koledarju označeno 24. junija.

Po ljudskem verovanju je to čas sončnega obrata, ki se dejansko zgodi 21. junija in že od prastarih verovanj dalje pomeni pomemben mejnik, prehod v novo obdobje. God sv. Janeza Krstnika je bil včasih velik praznik. Vse do prve svetovne vojne na ta dan določenih del niso smeli opravljati ali pa je delo v celoti počivalo.

Sv. Janez Krstnik kot osebnost med Slovenci nima večje vloge. Ponekod ga častijo kot zaščitnika zoper blisk in točo, priporočajo se mu tudi krojači, pastirji in zidarji. Je pa zato med ljudstvom izjemno priljubljeno njegovo ime in vse izpeljanke iz njega: Jan, Žan, Anže, Ivan, Janko, Janoš, Vanja, Džoni. Janez je še danes drugo najpogostejše ime v Sloveniji. V republikah nekdanje Jugoslavije je bil izraz kranjski Janez sinonim za Slovenca.

Od 13. stoletja dalje je Janezu Krstniku posvečena mariborska mestna župnijska cerkev. Leta 1859, ko je škof Slomšek prenesel sedež škofije v Maribor, je postala škofova cerkev oziroma stolnica. Že od konca 13. stoletja je v grbu mesta Maribor tudi golob, ptica, ki jo najdemo v prizoru, ko Janez Krstnik v reki Jordan krsti Jezusa.