Dragocen je zapis Gustava Rudolfa Puffa, ki je leta 1846 popisal galerijo 130 slik v dvorcu Betnava, ko je bil njegov lastnik grof Klemen Brandis (1798–1863). Takrat so v Betnavi visela dela Dürerjeve, Michelangelove in Rubensove šole ter dela, pripisana Davidu Teniersu, Anthonisu van Dycku, Hansu Adamu Weissenkircherju, Giovanniju Pietru de Pomisu, Philipsu Wouwermanu, Paolu Veroneseju in drugim. Puff omenja tudi zbirko bakrorezov. Lastnik dvorca naj bi vsakemu obiskovalcu omogočil ogled znamenite zbirke, razstavljene v štirih sobanah.

Po izgradnji dvorca v Slivnici je bil na novo lokacijo preseljen tudi del slikarske zbirke iz dvorca Betnava. 16 oljnih slik je ostalo v Betnavi tudi po predaji dvorca lavantinski škofiji. Po prvi svetovni vojni so jih prenesli v mariborsko škofijsko palačo. Kje je danes glavnina slikarskih del iz Betnave in Slivnice, ne vemo. Najverjetneje je družina Brandis del slikarske zbirke obdržala in odnesla s seboj ob selitvi na Tirolsko. Nepojasnjena je tudi usoda slik, ki so bile ob koncu 19. stoletja v lasti Hermana Paulsa, lastnika dvorca Slivnica.

Iz zbirke grofa Brandisa najverjetneje izvira oljna skica Martina Knollerja (1725–1804) z upodobitvijo sv. Jurija. V Pokrajinski muzej Maribor je prišla iz dvorca Kozjak (Pachta), sredi 19. stoletja pa je še bila v Betnavi.