RAZISKUJ
Slike imajo moč, nadomestijo lahko besede in odprejo pogled v popolnoma neznane svetove.
V skupnem projektu z Umetnostno galerijo Maribor v letu 2020 začenjamo niz aktivnosti, posvečenih proučevanju nastanka prvih slikarskih zbirk in stoti obletnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru.
Razstava Pokrajinskega muzeja Maribor z naslovom INVENTARNA ŠTEVILKA 1 predstavlja slikarska dela, ki so v muzejski fond prišla kot rezultat zbiranja predhodnikov današnjega muzeja – Muzejskega društva v Mariboru, Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko in Lavantinskega škofijskega muzeja.
Če nas je v preteklih desetletjih zanimal predvsem predmet kot umetniško delo in dokument določenega umetnostnega sloga, okolja in časa, nas v kontekstu projekta INVENTARNA ŠTEVILKA 1 zanima tudi njen darovalec oziroma zbiralec, ki je predmet iz določenih razlogov podaril ali pridobil za svojo ali muzejsko zbirko. Omenjeno gradivo je tesno povezano z Mariborom in njegovimi prebivalci ter duhom razmišljanja in narodne pripadnosti na pragu 20. stoletja.
Prepričani smo, da je zanimivo tudi za današnjega muzejskega obiskovalca.
Vabljeni k ogledu virtualne razstave.

Neznani slikar, Grof Janez Jakob Khisl na mrtvaškem odru, 1637, pridobilo Muzejsko društvo od mariborskega magistrata
Grofje Brandis so nekatera slikarska dela prevzeli skupaj z mariborskim gradom. Dolgoletni lastniki so pred njimi bili grofje Khisl, ki so grad imeli v zakupu oziroma lasti v letih od 1571 do 1727. Po letu 1620 je dedni lastnik mariborskega gradu postal Janez Jakob Khisl, ki je deželno-knežji upravni dvor gradbeno predelal.
Poleg že omenjenih upodobitev obeh gradov se je v muzeju ohranila tudi slika grofa Janeza Jakoba Khisla na mrtvaškem odru; grof je umrl 23. junija 1637 v 73. letu starosti. Delo je najprej viselo v cerkvi Marije Matere usmiljenja in milosti v nekdanjem kapucinskem samostanu v Mariboru, kasneje pa v loretski kapeli gradu. V muzejski zbirki je ohranjena tudi upodobitev mariborskega gradu iz okoli leta 1683, ki kaže stavbo po obnovitvenih delih (1667–1682).
V inventarju, napisanem ob smrti Janeza Jakoba II. Khisla leta 1690, je navedena oprema leta 1661 posvečene loretske kapele, ki je poleg liturgičnih predmetov zajemala tudi votivne darove (verižice, pasovi, ogrlice, obeski) in votivne slike. Ohranilo se je 17 votivnih slik, ki so nastale med letoma 1661 in 1732. Povezane so z verovanjem, in čeprav so slikarsko manj kvalitetna dela, so bile javnosti na ogled. Grajska loretska kapela je namreč kmalu po izgradnji postala zelo priljubljena tudi med meščani.

Neznani slikar, Votivna slika iz loretske kapele mariborskega gradu, 1666, pridobilo Muzejsko društvo od mariborskega magistrata

Neznani slikar, Votivna slika iz loretske kapele mariborskega gradu, 1685, pridobilo Muzejsko društvo od mariborskega magistrata

Neznani slikar, Votivna slika iz loretske kapele mariborskega gradu, 1677, pridobilo Muzejsko društvo od mariborskega magistrata

Neznani slikar, Votivna slika iz loretske kapele mariborskega gradu, 1667, pridobilo Muzejsko društvo od mariborskega magistrata


