Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
RAZISKUJ
Med arheologi kroži hudomušen stavek, ki pravi: kadar nisi prepričan za kaj gre, je verjetno kultno. Dejstvo je, da je človek vselej verjel v “nekaj”, kar mu je pomagalo razumeti fenomen življenja. Arheološki dokazi za to so najdbe, ki jih povezujemo z verovanjem, vraževerjem, zaščito in daritvami bogovom. Razstava Vsem bogovom in boginjam predstavlja kronološki pregled najdb na širšem mariborskem področju, ki jim lahko pripišemo več kot le uporabno vrednost.
Posvetilne ali zaobljubne spomenike so Rimljani postavljali kot priprošnje, zaobljube ali zahvale božanstvom. Nanje so dali naročniki zapisati svoja imena in položaj ter imena bogov, ki razodevajo verovanja v državna, domača in tuja božanstva. Poleg oltarjev, posvečenih Jupitru, nutricam in Mitri, hranimo v Pokrajinskem muzeju tudi oltar, posvečen Herkulu, simbolu moči in junaštva, ki so ga častili vojaki, popotniki, trgovci in kamnoseki. Prepoznamo ga po tipičnih atributih, gorjači in levji koži.
Votivni oltar, posvečen Herkulu.
2. stoletje, marmor, Studenci, Maribor.
Keltska imena oseb in njihovih božanstev, npr. boginje konjereje Epone, so ohranjena na rimskih spomenikih.
Oltar, posvečen Eponi.
Konec 2. ali začetek 3. stoletja, Betnava, Maribor.
Verovanje v Mitro temelji na boju načel dobrega, svetlobe in pravice z načeli zla, teme in krivice. K nam so ga z Vzhoda širili predvsem rimski vojaki in trgovci.
Reliefna plošča, posvečena bogu Mitri.
2. – 3. stoletje, Ruše.
