RAZISKUJ
Med arheologi kroži hudomušen stavek, ki pravi: kadar nisi prepričan za kaj gre, je verjetno kultno. Dejstvo je, da je človek vselej verjel v “nekaj”, kar mu je pomagalo razumeti fenomen življenja. Arheološki dokazi za to so najdbe, ki jih povezujemo z verovanjem, vraževerjem, zaščito in daritvami bogovom. Razstava Vsem bogovom in boginjam predstavlja kronološki pregled najdb na širšem mariborskem področju, ki jim lahko pripišemo več kot le uporabno vrednost.

Ognjiščne koze so bogato okrašeni, večinoma keramični predmeti iz starejše železne dobe, ki so se uporabljali kot pripomočki na ognjiščih. Navadno imajo podolgovato obliko in dvignjena, nasproti si postavljena zaključka, ki sta lahko izdelana v obliki živalskih glav. Ker imajo nekatere srpasto obliko spreminjajočega se meseca oz. lune, se v arheološki literaturi omenjajo tudi kot mesečevi idoli.
Čemu so služili tovrstni predmeti, še ni zadostno pojasnjeno. Nekateri menijo, da so služili kot pripomoček pri kuhi, drugi pa jim, glede na prisotnost ob ognjišču, ki je bilo središče doma, obliko in okrašenost pripisujejo določen simbolni pomen ali ritualno vlogo.
Keramična ognjiščna koza s polkrožnima stranskima zaključkoma, okrašenima z rebri. Trup je okrašen z žlebom ter žigosanim ornamentom v obliki ravnih in cikcakastih črt ter svastike.
Starejša železna doba, Poštela.

Del keramične ognjiščne koze, okrašene z žigosanimi krožci z mrežastim motivom, majhnimi žigosanimi krožci, rebrasto valovnico ter rebri ob straneh. Na vrhu se zaključuje s tremi glavicami s čepki.
Starejša železna doba, Poštela.

Del zaključka ognjiščne koze v obliki živalske glavice.
Starejša železna doba, Poštela.