Branimir Ritonja je več let posvetil raziskovanju odnosa med naravo in človekom. V serijah Rob mesta in Ostanki svetlobe je prevpraševal vzroke in posledice širjenja nepotrebnega človeškega napredka v naravna območja. Serija ODMEV ČASA funkcionira kot replika na ti dve seriji, zastavljena je kot vživljanje v naravo samo – njen odgovor na človeške posege, obenem pa povzema bistvo projekta GUGALNIK IDEJ. Fotografije, razstavljene v oglednem depoju pohištva Pokrajinskega muzeja Maribor, opominjajo na vzdržljivost narave, predvsem lesa, uporabljenega za praktične namene in umetnost. Podobe prerasle železnice razkrijejo prilagodljivost drevja in grmovja, ki obvladujeta in nadvladata tudi železne tračnice. Podrast in grmovje skrivata komaj vidne vagone in brišeta spomine na čas njihovega delovanja. Na fotografijah, ki se približajo mestu, so novodobne stavbe in prostori predstavljeni kot tujki.

Pohištvo iz masivnega lesa nam v dobi nizkokvalitetnih, umetnih materialov deluje še posebej nedostopno, čeprav je najbliže spoštljivemu odnosu do naravnih virov – neškodljivo in vzdržljivo, sčasoma namenjeno neizbežnemu spoju s svojim izvorom. Z umeščanjem fotografij v visokospecifično okolje je izzvan miselni razcep med izdelkom in virom, saj ločnice ni, kot tudi ni ločnice med ljudmi in naravo. Intervencija v razstavnem prostoru ustvarja simbiozo med naravnim, izdelanim in umetniškim, vse troje pa izpostavlja preprostost neškodljivega sobivanja, ki varuje dediščino – naravno in materialno.

Branimir Ritonja s serijo ODMEV ČASA zaokroža subtilno narativno trilogijo, ki predstavlja poglobljen razmislek o odnosu med umetnim in naravnim. S tem umetnik izpostavlja svoj trenutni fokus likovnega raziskovanja človeškega odnosa do okolja, tudi vsakodnevnega in razstaviščnega, ter predstavlja likovno realizacijo osebne meditativnosti o vprašanju trajnosti in spoštljivosti bivanjskih odločitev.