“Ljubi moj fant je jak,
on je lep mivak –
moja pa deklica
čvrsta kopalica.”

Voda, vir življenja, je starodavni simbol očiščevanja, ki ima v ljudskem verovanju še posebno moč v kresnem času. Takrat so vsi studenci, reke, ribniki in vodnjaki polni magičnih moči. Obredno umivanje v kresni noči očisti telo in duha, prinaša blagoslov, srečo in zdravje. Spominja na Janeza Krstnika, ki je v reki Jordan krstil Kristusa, da je, očiščen v vodi, začel novo poglavje v svojem življenju.
Poleg obrednega umivanja je bilo v kresnem času razširjeno tudi obredno polivanje z vodo: fantje so ob rajanju okoli kresa polivali dekleta z vodo, polito dekle pa naj bi se kmalu poročilo. Takrat so rekli: »Dobila je mivaka za možaka.« Le kdo bo njen ženin, je vedno mučilo vsako dekle. Že Valvazor je v 17. stoletju poročal, da so odgovor iskale v vodi: v studence so metale vence in v odsevu razbirale podobo ženina. Podobno so dekleta še v 19. stoletju v škaf, postavljen pod okno, nalile vodo in v mesečini ob polnoči v njej iskale obraz ženina.
Vedro za dvigovanje vode iz vodnjaka, prva polovica 20. stoletja

Čutara iz bele loščene gline s štirimi kratkimi nogami in ročaji na obodu, ki omogočajo napeljavo vrvice ali pasu. Liboje.

