Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Votivi so individualizirani votivni darovi, ki so jih Cerkvi darovali posamezniki s konkretno prošnjo ali v zahvalo. Votivi izražajo največje strahove in skrbi posameznika. Votivno darovanje se med pripadniki višjih družbenih plasti pojavi v 17. in 18. stoletju, med večinskim prebivalstvom pa razširi v 18. in zlasti 19. stoletju. Po koncu prve in še bolj po koncu druge svetovne vojne množičnega votiranja ni več, čeprav običaj v celoti ne zamre.
Najstarejši ohranjeni votivi so kovinski, pogosti so tudi leseni, vendar je pojav obojih regionalno omejen. Najpogosteje so bili votivi voščeni, saj je vosek predstavljal pomemben naturalni dar Cerkvi. Votivne slike, ki se sprva pojavijo med bogatim plemstvom v 17. stoletju, predstavljajo najprestižnejšo obliko votivnega darovanja.
Železni votivi so na slovenskem etničnem ozemlju zelo redki, najdemo jih na Koroškem in deloma na Štajerskem. Vsi votivi iz kovanega železa, ki jih hranimo v zbirkah Pokrajinskega muzeja Maribor, upodabljajo govejo živino.
Vse do 20. stoletja je goveja živina predstavljala temelj kmetovega obstoja, zato so se votivi z upodobitvami krav, volov, krav s teleti ipd. pojavljali v velikem številu.
Votivna figurica goveda iz kovanega železa. Po izročilu gre za izdelek domačega kovača iz začetka 20. stoletja iz Ožbalta ob Dravi. Inv. št. E 135.
Iz številnih virov lahko sklepamo, da je eno največjih nesreč slovenskemu kmetu predstavljala izguba goveje živine. V srednjem veku so jo ogrožale različne bolezni: najstarejše tovrstno znano pričevanje je iz leta 1224, ko je po Štajerskem in Koroškem razsajala živinska kuga.
Votivna figurica goveda iz kovanega železa. Po izročilu gre za izdelek domačega kovača iz začetka 20. stoletja iz Ožbalta ob Dravi. Inv. št. E 137.
Iz terenskega zapisa, ki ga hranimo v Pokrajinskem muzeju Maribor je razvidno, da so se na oltarjih poleg kovinskih pojavljale tudi voščene in lesene votivne figure živine. Zapis iz prve polovice 20. stoletja je pričevanje cerkovnika, ki je o dveh masivnih lesenih votivih volov in dveh votivih ovac, ki so stali v podružnični cerkvi sv. Duh povedal, da so kmetom živali ušle iz paše. Po dolgem iskanju so jih našli pri sv. Duhu, zato so v zahvalo in spomin prinesli te votivne podobe.
Votivna figurica goveda iz kovanega železa. Po izročilu gre za izdelek domačega kovača iz začetka 20. stoletja iz Ožbalta ob Dravi. Inv. št. E 134.
