Razstavljanje slikarskih del do odprtja mestnega muzeja leta 1903 je bilo omejeno na cerkvene prostore, kjer je slikarstvo imelo liturgičen pomen, in na plemiške zasebne zbirke, ki so bile javnosti le deloma dostopne. Slikarska dela v meščanskih okoljih lahko obravnavamo le v kontekstu bivalne kulture, širši javnosti pa tudi niso bila dostopna.

Prve informacije o prirejanju občasnih slikarskih razstav v Mariboru najdemo v časniku Marburger Zeitung, ki poroča, da je med 24. decembrom 1865 in 6. januarjem 1866 v mariborski Kazini bila na ogled razstava slikarskih del društva Steierisches Kunstverein, s sedežem v Gradcu. Razstavo si je ogledalo 720 obiskovalcev.

Drobne zametke razstavne dejavnosti razberemo iz omemb v istem časniku, kjer je zapisano, da so na primer v »izložbi Antona Ferlinza« leta 1870 razstavili akvarelno sliko domače umetnice Katharine Liebetrau. Tudi dela mariborskega slikarja Eduarda Linda, izdelana po naročilu magistrata ali Mestne hranilnice, so bila v drugi polovici 19. stoletja občasno na ogled v upravi časnika Marburger Zeitung.

Zaradi napetosti med nemškim in slovenskim prebivalstvom v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja okoliščine za razvoj domače likovne dejavnosti niso bile ugodne. Po prvi svetovni vojni pa je vzniknila težnja po razstavljanju umetniških del slovenskih avtorjev, sočasno pa tudi po organizaciji, ki bi umetnike združevala. Prva razstava je bila v Kazinski dvorani in je trajala od 8. decembra 1920 do 2. januarja 1921. Istega leta so ustanovili tudi »Klub upodabljajočih umetnikov Grohar«.

Do ustanovitve Umetnostne galerije Maribor (1954) so slikarska dela avtorjev 20. stoletja zbirali v Pokrajinskem muzeju Maribor. Glavnino teh del so po ustanovitvi galerije izpisali iz inventarne knjige muzeja in jo predali novi ustanovi.