Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
RAZISKUJ
Med arheologi kroži hudomušen stavek, ki pravi: kadar nisi prepričan za kaj gre, je verjetno kultno. Dejstvo je, da je človek vselej verjel v “nekaj”, kar mu je pomagalo razumeti fenomen življenja. Arheološki dokazi za to so najdbe, ki jih povezujemo z verovanjem, vraževerjem, zaščito in daritvami bogovom. Razstava Vsem bogovom in boginjam predstavlja kronološki pregled najdb na širšem mariborskem področju, ki jim lahko pripišemo več kot le uporabno vrednost.
Vse do uveljavitve krščanstva je bila navada ljudstev, ki so verjela v posmrtno življenje, pridajanje predmetov v grob. Pokojniku so služili kot popotnica v onstranstvo. V pozni bronasti dobi se grobovi razlikujejo po številu in bogastvu pridanih posod ter kovinskih predmetov. Med bronastimi predmeti prevladuje nakit, manj je orodja in orožja. Moškim so običajno pridali britve in igle, ženskam pa fibule, zapestnice, ovratnice, obročke in lončena predilna vretenca.
Lončena žara, 10. – 8. stoletje pr. n. št., Maribor.
Na obsežnih žarnih grobiščih v Mariboru in okolici so moškim v grobove ob lončenini, bronastih iglah za spenjanje oblačil in britvah le izjemoma pridali tudi orodje in orožje.
Bronast nož, 10.–8. stoletje pr. n. št., Maribor.
Značilni del ženske noše so bile fibule – sponke za spenjanje oblačil. Bogato okrašena fibula priča o visokem družbenem položaju njene lastnice.
Bronasta fibula, 10.–8. stoletje pr. n. št., Pobrežje, Maribor.
