Gostujoča razstava o rimski kuhinji s katero se Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož pridružuje razstavi Debata o kuhinji – Kitchen debate

Gostovanje v oddaji Dobro jutro

Rimska kuhinja

Rimska kulinarika je vplivala na vse kuhinje zahodnega sveta, tudi na našo. Ima bogato zgodovino, saj se je razvijala stoletja. Prevzela je marsikaj dobrega in značilnega iz kuhinj stare Grčije pa tudi iz Orienta.

V vsaki rimski hiši ali v stanovanju z jedilnico je bil prostor za kuhinjo. Pri siromašnejših je bilo ognjišče hkrati tudi kuhinja. V večnadstropnih stavbah so bili veliki, udobni apartmaji z jedilnico in kuhinjo predvsem v nižjih nadstropjih. V višjih nadstropjih so bila stanovanja brez kuhinj. V njih so kuhali na majhnih prenosnih ognjiščih, ki so jih v zimskem času uporabljali tudi za ogrevanje. Prebivalci rimskih stanovanjskih četrti, kjer ni bilo ne vode ne kuhinj, so napol pripravljeno hrano nosili v končno obdelavo v najbližjo taverno, vodo pa so prinašali iz javnih vodnjakov.

V vilah je bil kuhinji namenjen zelo skromen prostor. Navadno je bila postavljena na majhno notranje dvorišče poleg latrine, ki je bila največkrat povezana s cisterno za deževnico. V velikih hišah s kopalnico ali termami je bila kuhinja samostojen prostor z dimnikom, ki je odvajal dim in neprijetne vonjave.

Kuhinje so bile majhne in temne. Glavni del kuhinje je bilo ognjišče, praviloma postavljeno v kot, pravokotno ter 110–130 cm visoko in 80 cm široko, z odprtino za drva. V kuhinji so samo pekli in kuhali, jedi pa so pripravljali v atriju ali v drugih prostorih gospodarskega trakta, kjer je bila tudi shramba.