RAZISKUJ
Slike imajo moč, nadomestijo lahko besede in odprejo pogled v popolnoma neznane svetove.
V skupnem projektu z Umetnostno galerijo Maribor v letu 2020 začenjamo niz aktivnosti, posvečenih proučevanju nastanka prvih slikarskih zbirk in stoti obletnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru.
Razstava Pokrajinskega muzeja Maribor z naslovom INVENTARNA ŠTEVILKA 1 predstavlja slikarska dela, ki so v muzejski fond prišla kot rezultat zbiranja predhodnikov današnjega muzeja – Muzejskega društva v Mariboru, Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko in Lavantinskega škofijskega muzeja.
Če nas je v preteklih desetletjih zanimal predvsem predmet kot umetniško delo in dokument določenega umetnostnega sloga, okolja in časa, nas v kontekstu projekta INVENTARNA ŠTEVILKA 1 zanima tudi njen darovalec oziroma zbiralec, ki je predmet iz določenih razlogov podaril ali pridobil za svojo ali muzejsko zbirko. Omenjeno gradivo je tesno povezano z Mariborom in njegovimi prebivalci ter duhom razmišljanja in narodne pripadnosti na pragu 20. stoletja.
Prepričani smo, da je zanimivo tudi za današnjega muzejskega obiskovalca.
Vabljeni k ogledu virtualne razstave.

Neznani slikar, Grad na Piramidi, okoli leta 1630, pridobilo Muzejsko društvo od mariborskega magistrata
Gustav Rudolf Puff je leta 1846 zapisal, da je bil grad grofa Brandisa najlepša stavba v Mariboru. V njem so bile sobane grofovske družine in lepa zbirka slik: več kot 70 slik italijanske in nizozemske šole, med njimi upodobitve morja, stavb, cvetja in sadja, dve meniški glavi, slika Karla VI., Magdalene in Kristusa, Marijinega vnebovzetja, Lukrecije in Tarkvinija, Samsona in Dalile, Parisove sodbe, krajine in druge ter Breughlovo Zmagoslavje smrti iz leta 1597.
Veliko je bilo tudi družinskih portretov iz rodbin Trautmannsdorf, Khisl, Brandis, Herberstein, Stahremberg in drugih, kitajske stenske slike, dve sobi z bakrorezi in stropna poslikava v viteški dvorani.
Puff omenja, da so v južnem traktu visele »stara upodobitev nekdanje trdnjave Gornji Maribor« in »natančna upodobitev starega gradu iz leta 1600« in druge slike. Piše tudi, da so bile po zaslugi širokosrčnosti lastnikov v grajskih prostorih izvedene številne javne slovesnosti, koncerti, podelitve gimnazijskih nagrad, praznovanja… Zbirka v mariborskem gradu je bila sicer zasebna, vendar najverjetneje marsikomu, ki je grad obiskal, tudi dostopna.
