Rodil se je leta 1899 v Kamenčah. Na Dunaju in v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Leta 1932 je postal banovinski arhivar v Mariboru. Po koncu druge svetovne vojne je postal prvi ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor, ki ga je vodil že pred vojno in med njo. Leta 1947 je postavil novo stalno razstavo in vpeljal nove inventarne knjige za premično dediščino.

Po vojni je sodeloval v Komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov in v Restitucijski komisiji FLRJ. Leta 1950 se je zaposlil na Ministrstvu za znanost in kulturo v Ljubljani; bil je vodja oddelka za muzeje, spomeniško varstvo in likovno umetnost. Sredi junija 1952 je postal ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije.

V kratkem povojnem mariborskem obdobju je nadaljeval s terenskimi raziskavami predvsem kmečkih hiš in gospodarskih poslopij. Leta 1948 je oblikoval terenske ekipe, ki so dokumentirale značilne primere kmečke arhitekture in njihov inventar. Tak način terenskega dela je bil tedaj v Sloveniji novost.

Kot eden izmed pionirjev dediščinske stroke na Slovenskem je kot prvi prevzel predavateljsko mesto za muzeologijo in konservatorstvo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.