Sklop #1

Zapis zvočnega posnetka

Končna postaja: Marburg

Sredi 19. stoletja je skozi Maribor stekla Južna železnica in mesto povezala z Dunajem, kmalu pa tudi s Trstom. V mesto, ki se je takrat imenovalo Marburg, se je leta 1855 priselil v Hamburgu rojeni slikar Eduard Lind.

V Mariboru se je Lind aktivno vključil v evangeličansko skupnost in bil tudi član prezbiterija. V mestu je živel do smrti leta 1904, v tem času pa je naslikal številne portrete mariborskih meščanov. Bil je neporočen in brez otrok, zato so za njegov nagrobni spomenik poskrbeli meščani.

50 »mariborskih« let – 350 mariborskih obrazov

Eduard Lind je zapustil ogromen slikarski opus, ki pa se je v 120 letih po njegovi smrti večinoma porazgubil. V 29 letih, ko je naročila zapisoval v beležnico, je prevzel 708 naročil, kar je povprečno okoli 24 naročil letno. Od tega je bilo 342 portretov. Na Linda naj bi še posebej vplival v Gradcu rojeni štajerski slikar Ferdinand Mallitsch.

Mariborsko meščanstvo je v drugi polovici 19. stoletja imelo svojega slikarja – Eduarda Linda, ki je bil bolj kot vrhunski umetnik vizualni kronist takratnega časa in njegovih ljudi.

Lorem Ipsum is simply dummy text of the printing and typesetting industry. Lorem Ipsum has been the industry’s standard dummy text ever since the 1500s, when an unknown printer took a galley of type and scrambled it to make a type specimen book. It has survived not only five centuries, but also the leap into electronic typesetting, remaining essentially unchanged. It was popularised in the 1960s with the release of Letraset sheets containing Lorem Ipsum passages, and more recently with desktop publishing software like Aldus PageMaker including versions of Lorem Ipsum.

Dostopnost