V oglednem depoju slikarstva so na ogled izbrana dela iz zbirke slikarstva, ki obsega več kot 1000 predmetov iz časa od 16. stoletja do sredine 20. stoletja. Večina del izvira iz štajerskih cerkva, gradov, dvorcev in meščanskih hiš. V odprtem depoju slikarstva so razvrščena po ikonografskih temah.

Baročno cerkveno slikarstvo zastopa  oltarna slika H. A. Weissenkircherja (1646–1695). Med portreti so najzanimivejši upodobitve članov družine Attems, skupinski portret celovškega plemiča A. Rainerja z osmimi sinovi iz prve polovice 17. stoletja in portret velikega mojstra križevniškega reda (1797-99). Portreti iz 19. stoletja po večini prikazujejo mariborske meščane,  med njimi so tudi dela mariborskega slikarja E. Linda (1827–1904). Med žanri in tihožitji izstopajo dela evropskih slikarjev iz 17. stoletja, ki so nekoč krasila plemiška bivališča (Hrastovec, Slovenska Bistrica …). Razstavljena so dela nemškega slikarja M. Bechtla, flamskih slikarjev F. Snydersa (1579–1657), J. Fyta (1611–1661) in P. van Kessla (umrl 1668). Med zanimivejša dela neznanih evropskih slikarjev sodi še delo Babilonski stolp, parafraza na znamenito sliko P. Breugla st. iz leta 1563. Med krajinami so na ogled dela T. Porte (1686–1766), pomembnega predstavnika italijanske šole, in nemškega slikarja F. I. Flurerja (1688–1742), ki je služboval pri grofu I. M. Attemsu in za njegove gradove ustvaril razna slikarska dela. Med vedutami prevladujejo upodobitve Maribora in okolice iz prve polovice 20. stoletja.  Iz prvih desetletij 20. stoletja so tudi dela kopista A. Nowaka (1865–1932), ki je delal v Mariboru.