Narodno-zabavna glasba se je razvila iz ljudske glasbe: godčevskega igranja in ljudskega petja. Njeni začetki segajo v 19. stoletje, ko se je s pojavom diatonične harmonike hitro razmahnila. Predvsem po drugi svetovni vojni je število ansamblov začelo skokovito naraščati. Slovenska narodno-zabavna glasba je bila leta 2017 vpisana tudi v Register slovenske nesnovne kulturne dediščine. Narodno-zabavni ansambli za osnovo svojega odrskega kostuma pogosto jemljejo elemente oblačenja slovenskega kmečkega prebivalstva v preteklosti, še najpogosteje pa se dogaja, da se na nastopih oblačijo v t. i. narodno nošo oziroma različice t. i. narodnih noš. Gorenjska narodna noša je močno uveljavljena skoraj povsod na Slovenskem in še zmeraj velja za nekakšno »narodno uniformo« oziroma »nacionalno preobleko«.Ž
