Povezava med modo in glasbo se je rodila s periodičnim modnim tiskom v 17. stoletju in je bila bistvena sestavina takratnega elegantnega sloga. Modne revije so spodbujale prefinjeno poznavanje profesionalnih glasbenih izvedb in hkrati ponujale notne zapise tudi za prijetno ljubiteljsko muziciranje. Poročanje o slogih in okusih v salonih in na javnih prizoriščih so spremljale modne grafike. V javnem prostoru 18. stoletja so bile ženske razsodnice glasbenega okusa in avtoritete modnih kulturnih dogodkov v mestu. V 19. stoletju so modne grafike s podobami žensk, ki ustvarjajo glasbo, okrepile povezavo med glasbo in modo ter odražale družbene in kulturne teme in trende v oblačenju. Glasba je bila stalnica v različnih modnih revijah in enostaven označevalec ženskosti.
Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je začela izhajati francoska glasbena revija Musica (1902–1914), ki se je predstavljala kot tedaj najlepše ilustrirana glasbena revija. V uvodniku je poročala o trenutni glasbeni sceni, na risbah in fotografijah pa so bili prikazani prizori z zadnjih koncertov, iz oper in z drugih glasbenih prireditev. V želji pritegniti elegantne bralce je revija po vzoru modnega tiska naročnikom ponujala darila s svojimi gravurami: pasne spone, kamižole iz satena, kreme za obraz, razne higienske izdelke in seveda tudi notne zapise.
