Glasba in moda sta se najprej povezali v periodičnem tisku, ki je izhajal v Franciji. Revija Mercure Galant je že leta 1672 predstavila obe temi kot bistveni sestavini elegantnega in razkošnega življenjskega sloga. S tiskanjem kritik in člankov so spodbujali glasbeno poznavalstvo, z objavljanjem partitur pa amatersko muziciranje. S pomočjo modnih grafik so poročali o slogih in okusih v salonih in na javnih prizoriščih, najbolj priljubljen motiv pa je bila podoba modne ženske ali žensk, ki ustvarja/-jo glasbo (igranje strunskih glasbil, tj. harfe ali lutnje, in petje). Glasbena modna plošča je okrepila povezavo med glasbo, modo in ženskostjo ter odražala družbene in kulturne teme.
Za baročno glasbo so značilne okrašene melodije in harmonije, ki jih pogosto zaznamujejo kompleksen kontrapunkt in virtuozne izvedbe ter visoka stopnja ornamentike, ki je dodana osnovni melodiji. V kompozicijah so značilni močno kontrastni elementi, spremembe v ritmu, dinamiki in teksturi. Baročna glasba je znana po kompleksnosti, zapletenih melodičnih linijah in harmoniji. Podobne baročne elemente je zrcalila tudi moda. Z značilnimi razkošnimi tkaninami, zapletenim vezenjem, vzorci, obilico okrasja in številnimi modnimi dodatki je izražala bogastvo. Moda je bila odraz takratnih kulturnih in družbenih sprememb, postala je sredstvo za razkazovanje bogastva in moči.
