Metalska glasba je provokativna in kontroverzna že vse od začetka v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, privržencem pa je pomenila glasbeni in kulturni izlet v sanjski svet. Od vseh žanrov glasbe je najbolj ekstremna v smislu glasnosti, mačizma in teatralnosti. Osnovni zvok metalske glasbe ima nešteto slogovnih različic, ki jih povezujejo glasnost, virtuoznost in moč.
Metalski glasbeniki svojega sloga in videza niso ustvarili na novo, temveč so si ju »izposodili« iz drugih subkultur. Elementi sloga so izpeljani iz motoristične subkulture, pri kateri so se uveljavili usnjena oblačila, pasovi z zakovicami, vojaška oblačila in dodatki z germanskimi simboli, ki imajo družbeno, socialnopsihološko in simbolno funkcijo. Ti elementi, uporabljeni kot vizualni okras telesa, se pojmujejo kot moda. Metalska moda je za razliko od drugih subkulturnih slogov osredotočena na moško modo, ženske različice sloga metalske subkulture pa se od moških le malo razlikujejo. Uniformo metalske mode sestavljajo modre ali črne džins hlače, črne majice, usnjeni motoristični škornji ter črne usnjene ali džins jakne. Pogost element metalske uniforme je nakit s podobami, povezanimi z metalsko subkulturo. Podobe lobanj, skeletov, zmajev, bodal, križev so simboli kaosa in nevarnosti, prevzeti iz keltske in krščanske kulture. Na metalce je vplivala tudi saška in vikinška kultura. S simboli teh kultur so kazali svojo moškost in vsestransko moč. Zvrst sama se je iz leta v leto spreminjala, ključni elementi tega sloga pa so ostali nespremenjeni. Ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših značilnosti podobe privržencev metala so dolgi lasje. Ta videz hipijevske subkulture so v osemdesetih letih metalci vzeli za svojega, saj naj bi simboliziral sovraštvo in razočaranje generacije, ki se ni nikoli počutila sprejeto.
