Voda, vir življenja, je starodavni simbol očiščevanja, ki ima v ljudskem verovanju še posebno moč v kresnem času. Takrat so vsi studenci, reke, ribniki in vodnjaki polni magičnih moči. Obredno umivanje v kresni noči očisti telo in duha, prinaša blagoslov, srečo in zdravje. Spominja na Janeza Krstnika, ki je v reki Jordan krstil Kristusa, da je, očiščen v vodi, začel novo poglavje v svojem življenju. Poleg obrednega umivanja je bilo v kresnem času razširjeno tudi obredno polivanje z vodo: fantje so ob rajanju okoli kresa polivali dekleta z vodo, polito dekle pa naj bi se kmalu poročilo. Takrat so rekli: »Dobila je mivaka za možaka.« Le kdo bo njen ženin, je vedno mučilo vsako dekle. Že Valvazor je v 17. stoletju poročal, da so odgovor iskale v vodi: v studence so metale vence in v odsevu razbirale podobo ženina. Podobno so dekleta še v 19. stoletju v škaf, postavljen pod okno, nalile vodo in v mesečini ob polnoči v njej iskale obraz ženina.
Vedro za dvigovanje vode iz vodnjaka, prva polovica 20. stoletja
Čutara iz bele loščene gline s štirimi kratkimi nogami in ročaji na obodu, ki omogočajo napeljavo vrvice ali pasu. Liboje.
Lesen škaf za vodo so uporabljali tudi za umivanje. 19. stoletje.
Putrh, lesen sodček za prenašanje vode, konec 19. stoletja.
