Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
Odpiralni čas:
torek – nedelja: 10:00-18:00
FELFEDEZÉS
Med arheologi kroži hudomušen stavek, ki pravi: kadar nisi prepričan za kaj gre, je verjetno kultno. Dejstvo je, da je človek vselej verjel v “nekaj”, kar mu je pomagalo razumeti fenomen življenja. Arheološki dokazi za to so najdbe, ki jih povezujemo z verovanjem, vraževerjem, zaščito in daritvami bogovom. Razstava Vsem bogovom in boginjam predstavlja kronološki pregled najdb na širšem mariborskem področju, ki jim lahko pripišemo več kot le uporabno vrednost.
Zakladne ali depojske najdbe celih in poškodovanih kovinskih predmetov so pri nas značilne za starejše obdobje pozne bronaste dobe. Bronasto orožje, orodje in tudi nakit so tedanji prebivalci odložili na posebej izbranih mestih, pretežno na bolj samotnih in odročnih krajih. Zakopali so jih v zemljo, položili v jame ali skalne razpoke, odložili v reke ali jezera. Strokovnjaki so sprva te najdbe razlagali kot izgubljeno lastnino potujočih trgovcev in obrtnikov, ki so jo morali v nemirnih časih v naglici zakopati. Danes nekaterim pripisujejo sakralno vlogo in v njih vidijo darove, ki so jih ljudje posvetili božanstvom.
Hočko Pohorje, zakladna najdba bronastih predmetov, 12. stol. pr. n. št. Ohranjenih je 238 bronastih predmetov, med katerimi so celi izdelki, polizdelki, ingoti (surovci) ter drugi razlomljeni in le delno ohranjeni predmeti. Za Muzejsko društvo v Mariboru jo je leta 1932 pridobil Franjo Baš.
Bronasta tulasta sekira z odebeljenim ustjem, na tulu je na obeh straneh okrašena s po dvema visečima trikotnima rebroma. Ob straneh ima dve luknjici za lažje pritrjevanje na ročaj. List sekire je helebardasto razširjen, rezilo pa zaobljeno.
12. stoletje pr. n. št., zakladna najdba Hočko Pohorje.
Masivna bronasta zapestnica z nesklenjenima koncema ima okrogel presek in je izmenično okrašena s pasovi prečnih vrezov, dveh prečnih vrst pik in dveh nasproti si stoječih trikotnikov.
12. stoletje pr. n. št., zakladna najdba Hočko Pohorje.
