Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko je bilo ustanovljeno 28. maja 1903 v Narodnem domu. Društvo je ustanovilo arhiv, knjižnico in muzej. Posebno skrb je namenjalo izdajanju znanstvene revije Časopis za zgodovino in narodopisje, ki je prvič izšla leta 1904. Društvo je v rubriki Društvena poročila vsako leto poročalo o svojih dejavnostih. Omenjajo tudi predmete, ki so jih zbrali za muzej.

Že leta 1904 lahko preberemo, da ima muzej zbranega raznega gradiva iz vseh strok: predzgodovinske izkopanine, nekaj posodja iz rimskih grobov, nekaj slik, orožja in narodnih noš. Zgodovinsko društvo je v prostorih Narodnega doma 6. junija 1909 odprlo najprej muzejsko razstavo, novembra istega leta pa še »muzej kot tak«, je poročal tajnik društva dr. Franc Kovačič.

V tem času je imel muzej tri zbirke: kulturnozgodovinsko, numizmatično in naravoslovno. V kulturnozgodovinski zbirki so omenjene tudi slike. Med tistimi, ki so naštete v poročilu, lahko danes v aktualni inventarni knjigi z gotovostjo prepoznamo le dve: portret Simona Gregorčiča, ki ga je društvu podaril g. Stegnar, in portret Stanka Vraza, ki ga je podaril dr. Turner.

Zgodovinsko društvo je imelo inventarno knjigo, v katero so podatke o pridobljenih predmetih vpisovali od leta 1909, vendar ne kronološko. Vanjo so od leta 1923 vpisovali tudi podatke o predmetih, pridobljenih v okviru Lavantinskega škofijskega muzeja in Muzejskega društva, saj so bile po letu 1924 vse tri zbirke združene. Po podatkih v aktualni inventarni knjigi muzeja je v zbirko Zgodovinskega društva največ slikarskih del prišlo iz zapuščine Ota Ploja, notarja v Radgoni.