FELFEDEZÉS
Z virtualno razstavo Gremo mi na svoje se predstavlja sedem samostojnih kulturnih ustanov Maribora, ki izhajajo iz skupnih začetkov, danes pa tvorijo hrbtenico mariborskega institucionalnega kulturnega delovanja. Na razstavi se poleg Pokrajinskega muzeja Maribor predstavljajo še Univerzitetna knjižnica Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Sinagoga Maribor in Zavod za varstvo kulturne dediščine Območna enota Maribor.
Razstava Gremo mi na svoje je nastala ob praznovanju 120 letnice delovanja Pokrajinskega muzeja Maribor kot del istoimenskega projekta.

Nekdanja sinagoga v Mariboru je edinstven spomenik judovske kulturne dediščine v Sloveniji. Danes je namreč edina ohranjena srednjeveška sinagoga na Slovenskem, obenem pa je tudi pomembna pričevalka o močni in vplivni judovski skupnosti, ki je ob koncu 15. stoletja morala zapustiti Maribor.

Mariborski Judje so bili večinoma trgovci, zelo dejavni pa so bili tudi v posojilnih poslih. Imeli so dobro organizirano skupnost, ki je bila vplivna v širšem srednjeevropskem prostoru. Judje so živeli strnjeno v t. i. judovski četrti v jugovzhodnem delu srednjeveškega Maribora, sinagoga, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1354, pa je bila njihovo versko in družabno središče.


Številne prezidave so precej spremenile izvirno pričevalnost mariborske sinagoge, zato so jo v devetdesetih letih 20. stoletja z obsežnimi konservatorsko-restavratorskimi deli skrbno prenovili in v njej uredili nov mestni kulturno-prireditveni prostor. Kulturni center Sinagoga je svoja vrata uradno odprl 1. aprila 2001 kot dislocirana enota Pokrajinskega muzeja Maribor, po desetih letih delovanja pa se je center preoblikoval v samostojni javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.