V 118 letih, odkar je bilo v dokumentaciji Muzejskega društva v Mariboru inventarizirano prvo slikarsko delo, se je njihovo število v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor močno povečalo. Z vidika umetnostnozgodovinske stroke lahko proučujemo njihovo umetniško moč, z vidika kulturne zgodovine pa slike nadomeščajo besede, ki se na papir niso ujele. Govorijo o znanih in neznanih slikarjih, o znanih in neznanih upodobljencih, ki so z naročilom slikarskega dela izrazili svoj socialni položaj, v trenutku, ko so delo podarili muzeju, pa tudi svoj sistem vrednot.

Odpirajo nam vpoglede v historične dnevne sobe, na jedilniške mize, v svet mode in hierarhije, verovanja in dojemanja duhovnega življenja ter nenazadnje narodnostne pripadnosti. Ravno slednja vidika se najbolj zrcalita v značaju zbranih slikarskih del vseh treh predhodnikov Pokrajinskega muzeja Maribor. Lavantinski škofijski muzej je za prihodnje rodove prispeval slikarska dela s sakralno tematiko, Muzejsko društvo v Mariboru je s slikarskimi deli ohranilo spomin na pomembne Mariborčane, obrtnike in industrialce pretežno nemškega porekla, Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko pa je zbralo gradivo, ki priča o slovenskem prebivalstvu.

Med deli, zbranimi na slovenskem podeželju, prevladujejo slike na steklo in slike s sakralno tematiko. Okoli leta 1924/1925 je »Groharjev klub« Zgodovinskemu društvu za slovensko Štajersko podaril delo slovenskega slikarja Ivana Groharja Kapelica. Muzejski ravnatelj Franjo Baš je po drugi svetovni vojni vpeljal novo, skupno inventarno knjigo za vse zbrane muzejske predmete. In znova je neki predmet dobil inventarno številko 1.