»Nemara bo že res, da so rozine tisto najboljše, kar je v kolaču; toda vrečka rozin ni boljša od kolača, in kdor nam ponudi polno vrečko rozin, nam zato še ne zna speči kolača – kaj šele narediti kaj boljšega.« (L. Wittgenstein)

Debata o kuhinji (izvirno Kitchen Debate) je tekla med ameriškim predsednikom Richardom Nixonom in sovjetskim Nikito Hruščovom leta 1959 ob srečanju na svetovni razstavi v Moskvi. V kriznem času, ko je planetu grozila nova vojna, so Američani v Moskvi razstavili moderno kuhinjo, ne raket. Dolge kolone sovjetskih žena so ure in ure čakale, da vidijo to čudo.

Ilustracija kapitalističnega potrošništva je tudi pokazatelj delitve vlog. Na videz preprosta pohištvena razstava v Pokrajinskem muzeju Maribor je v osnovi provokativna: kaj vse (lahko) predstavlja kuhinja kot najbolj živ bivalni prostor in kaj vse se v njej zgodi?

Kuhinja je skrivnostni prostor sreče, povezanosti in neskončnih debat. V kuhinjah se ohranjajo temelji družine, družbe, preživetja; v njih se odslikava trud povezati, ohranjati, zagotavljati; izmenjujejo se podobne ambivalentne zgodbe. Beseda in hrana sta podobni, vse to je testo iz iste moke, otroka iste matere – lakote. Brati je enako jesti in pisati je enako kuhati.

Debata o jajcu

Grajska kavarna, 18. april ob 18.00

Gosta: balerina in baletna mojstrica Alenka Ribič ter gradbeni inženir in podžupan dr. Samo P. Medved

Ex ovo omnia. Pogovor o začetku vsega, o krhkosti, rodovitnosti, smislu in ravnovesju usmerja Mojca Redjko.

Jajce je v preteklosti veljalo za simbol rodovitnosti. Sestavljeno naj bi bilo iz štirih elementov: lupina predstavlja zemljo, beljak vodo, rumenjak ogenj in prazni prostor pod zaokroženim delom lupine zrak. Jajce je začetek vseh začetkov, simbol plodnosti, vitalnosti, obnavljanja življenja in vstajenja, prapodoba kozmosa. Božje jajce se reče soncu, svet je kot jajce, ves kozmos so predniki razumeli kot jajce … Jajce ščiti pred zlom pa se zato obredno nese okrog hiše. Že pred krščanstvom je pri nas obstajalo pirhanje, praznik pomladi, ko so mladeniči svojim izvoljenkam poklonili rdeče pobarvano jajce. Ta rdeča barva je kasneje postala simbol Kristusove krvi. Jajce ima popolno obliko, iz katere vse izhaja in se vanjo vrača, popolno strukturo – krhkost, ki zahteva skrbnost. Zato zlahka prevzema vse te simbolične pomene. Je pa jajce tudi polnovredna hrana z veliko prehransko vrednostjo. Če škodi ali ne, pa se le stežka zedinimo.

Prijazno vabljeni v Grajsko kavarno.

Foto: pisanka iz etnološke zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor

Financerji, pokrovitelji, donatorji in partnerji: