01 Februar 2017

8. februar - DAN ODPRTIH VRAT

 

Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Maribor v mariborskem gradu bo ta dan odprta od 10. do 18. ure. 


Ob  15. uri bo po njej organiziran voden ogled.

Ob 11. uri vas vabimo v grajsko bastijo  na predavanje Mirele Hutinec o Vučedolski kulturi in prehrambnih navadah Vučedolcev.

Vučedol je ena najpomembnejših eneolitskih (prazgodovinskih) lokalitet v Evropi. Nahaja se na desni obali Donave, pet kilometrov od Vukovarja (Republika Hrvaška) na visokem grebenu nad reko. Vučedolska naselbina se razteza na treh naselbinskih platojih – Vinograd Streim, Kukuruzište Streim in Vinograd Karasović. Pred lokaliteto se nahaja niz rečnih otokov, ki  so omogočali uspešen ribolov. Njihove peščene plaže še danes vzbujajo pozornost. 

Raziskovanja lokalitete, po kateri je vučedolska kultura (3.000–2.500 pred n. št.) dobila ime, segajo v konec 19. stoletja. Z raziskovanjem kulture in eponimne lokalitete so se ukvarjali številni znanstveniki. Zadnjih 30 let se s problematiko vučedolske kulture intenzivno ukvarja prof. dr. Aleksandar Durman, ki od leta 1984 dalje  v Vučedolu vodi sistematične arheološke raziskave. Raziskave, ki  so bile leta 1990 prekinjene zaradi Domovinske vojne, so se ponovno nadaljevale leta 2001. Nadaljevanje arheoloških raziskav je prineslo izjemno pomembne najdbe in iz njih izhajajoča znanstvena spoznanja. To je spodbudilo nadaljnje delo na projektu muzeološke prezentacije vučedolske kulture, ki je bil uvrščen v mega-projekt „Raziskovanje, obnova in revitalizacija kulturne dediščine Ilok – Vukovar – Vučedol“. Ta projekt je bil zaključen 30. maja 2015 z odprtjem stalne razstave Muzeja vučedolske kulture, ki je bil ustanovljen kot nacionalni muzej posebnega pomena za Republiko Hrvaško. Ta, v svetu enkratni muzej, ki je posvečen vučedolski  kulturi, je urejen v 19 razstavnih prostorih na površini 1.200 m2. Razstava celovito predstavlja elemente, ki so zagotavljalai skupne življenjske potrebe eneolitskega človeka. Kot izrazito živinorejska populacija, vešča tudi poljedelstva, so se ti lovci in ribiči naselili na strateških položajih na vzpetinah nad rekami, ki so jim zagotavljale ugodne življenjske pogoje. O njihovem visokem življenjskem standardu pričajo značilna indoevropska hiša – košara, ki jo prvič srečamo prav v okviru vučedolske kulture, oblačila iz obdelanih kož, lanu in volne ter obuvala, izdelana posebej za levo in desno nogo. Številne vrste kamnitega in koščenega orodja nakazujejo na prisotnost različnih obrti. Revolucija, ki so jo Vučedolci prinesli v svetovno prazgodovino, se izraža v metalurgiji. Izumili so dvodelni kalup, ki je pripeljal do pojava brona in prve serijske proizvodnje kovin.

Vučedolci so imeli poseben odnos do življenja in smrti. Njihovo poznavanje nočnega neba jih postavlja v vrsto največjih izumiteljev ter  spodbujevalcev znanosti in tehnologije svojega časa. Zaradi njihovega opazovanja in razumevanja narave, načina opazovanja nočnega neba in izrazito nižinske pokrajine ter njihovega ravnanja v času in prostoru, se jih povezuje z izdelavo prvega  indoevropskega koledarja.

Obilica ohranjene keramike in njenega okrasja omogoča širšo rekonstrukcijo duhovnega življenja.  Številni znaki na ohranjenih posodah napeljujejo na razmišljanje o možnosti, da gre za neke vrste slikovno pisavo.

Kultura prehranjevanja in izrazito specifična vučedolska kuhinja sta prepoznavni skozi osteološko gradivo, prav tako pa tudi v bogati keramični produkciji z več kot 20 tipi posod. Keramične posode različnih oblik pa kažejo na prehrano, ki se je razlikovala od njihovih predhodnikov in naslednikov.

 

Mirela Hutinec

Mirela Hutinec, ravnateljica Muzeja vučedolske kulture, je dipl. arheologinja in doktorandka, ki v svojem doktorskem delu preučuje prehrambne navade v vučedolski kulturi. Že od leta 2001 sodeluje pri vodenju arheoloških raziskav v Vučedolu. Je avtorica številnih razstav, predavanj in publikacij.


Predavanje bo v hrvaškem jeziku.

Vsi ogledi in prireditve so brezplačni.