22 April 2016

Mesec mode v muzeju 2016: čipke in vezenine

 

Letošnji Mesec mode v muzeju posvečamo krašenju in bogatenju tkanin. Na osrednji razstavi izpostavljamo predmete iz bogatih muzejskih zbirk, ki so povezani s čipkami in vezeninami, ter jih postavljamo ob bok sodobnim trendom svetovnih modnih prestolnic. Na modnih druženjih bomo gostili uveljavljene umetnike in uspešne študente, dali prostor tradiciji in projekt zaključili sodobno in zapeljivo.

 

PROGRAM

 

četrtek, 5. 5. 2016, ob 18.00, viteška dvorana mariborskega gradu

MODA IN UMETNOST

Odprtje razstave Čipke in vezenine ter predstavitev kreativnih ustvarjalcev:

Alja Novak Viryent, Tina Koder Grajzar, Catbriyur, Manca Ahlin, Petja Zorec

 

četrtek, 12. 5. 2016, ob 18.00, loža mariborskega gradu

MODA IN MLADI

Predstavitev kreacij študentov oblikovanja oblačil in tekstilnih materialov z univerz v Ljubljani,

Mariboru in Zagrebu

 

sreda, 18. 5. 2016, ob 18.00, razstavišče Kino Partizan

MODA IN TRADICIJA

Odprtje razstave Skrivnost čipke klekljaric iz Maribora in s Ptuja.
Razstava bo na ogled do konca oktobra.
 

 

četrtek, 26. 5. 2016, ob 18.00, viteška dvorana in loža mariborskega gradu

MODA IN MESTO

Modna revija blagovne znamke Triumph

 

KRAŠENJE IN BOGATENJE TKANIN

Krašenje in bogatenje tkanin imata v kulturni zgodovini prav posebno mesto. Čipke so prvotno krasile liturgična oblačila in paramente, v renesansi pa so se preselile tudi na plemiška in meščanska oblačila. Ob čipkah so slovele še vezenine, ki so od 17. stoletja naprej bogatile posvetna oblačila in tekstilno opremo domov. V stoletjih se je stkala in prepletla dragocena tradicija ročnih obrti, ki živijo še danes.

 

ČIPKE

Čipko označujemo za nežno in subtilno obliko tekstilne umetnosti, ki tkanine plemeniti že stoletja. Gre za prozorno, luknjičasto ali mrežasto strukturo iz niti različnih materialov (lana, bombaža, svile, sintetike) v različnih tehnikah (vezenje, šivanje, klekljanje, pletenje, kvačkanje), z ročno ali strojno obdelavo. S preprostim okrasjem so v preteklosti utrjevali zaključke tkanin, vzorci pa so postajali zmeraj bolj zapleteni in umetniško dovršeni. V renesansi je čipka doživela razcvet, krasila je oblačila plemičev in meščanov (ovratnike, rokavne manšete, modne dodatke) in se uveljavila tudi kot samostojna umetnina. Čipke so po Evropi dosegale izjemno kakovost, postale pa so tudi dragoceno tržno in izvozno blago. Filigransko vezenje je kmalu doseglo Flandrijo, Španijo in tudi Francijo. Vzorci so se v stoletjih spreminjali od strogih geometrijskih do rastlinskih in živalskih, do velikih ornamentov in reliefov, prosojnih pikčastih mrež in izvirne stilizacije. V začetku 19. stoletja so začeli strojno izdelovati til, kar je spodbudilo aplikacijo šivane in klekljane čipke v modni industriji, danes pa se čipka pojavlja tudi kot okras na spodnjem perilu in sodobnih tekstilnih pridatkih.

 

VEZENINE

Poseben status pri bogatenju tkanin so imele tudi vezenine. Gre za okrasje, izdelano ročno s šivanko in nitjo. V preteklih stoletjih so uporabljali različne materiale (svilo, bombaž, lan, volno) in raznovrstne dodatne aplikacije (bisere, bleščice, kovinske nitke idr.). Vezenine so se najprej pojavile na liturgičnih oblačilih in predmetih ter v plemiški modi. Srednjeveški veziljski cehi so k vezenju poleg redovnic privabili tudi plemkinje. Kmalu so se vezenine pojavile še na meščanskih oblačilih in na tekstilijah v meščanskih domovih. Vsebina motivov se je sčasoma spreminjala od geometrijskih vzorcev do rastlinskih in živalskih motivov. V času bidermajerja je vezenje postalo izredno priljubljeno prestižno znanje, predvsem pri meščanskih dekletih ob večernih druženjih. Različne tehnike vezenja (po štetih nitih ali po predlogah) in uporaba različnih barv so spodbudile nastanek raznovrstnih vzorcev in občudovanja vrednih izdelkov.