1. postaja - Zlatarstvo Kačinari

Na Vetrinjski ulici 17 je leta 1956 svoj lokal z imenom Zlatar-Filigran odprl Mikel Kačinari (1925−2002). V 18. stoletju je bila hiša v lasti usnjarjev, jermenarjev in mizarskega mojstra. Kasneje pa v lasti družin Müller, Neger in Hertiš. Mikel Kačinari, izučen zlatarski mojster, je opremo za prodajni prostor in sprejemnico za stranke dal po svoji zamisli izdelati leta 1965. Ohranila se je do danes. Kačinari je delal večinoma s srebrom v filigranski tehniki, izdeloval pa je tudi predmete iz zlata. Zlatarstvu so se posvetili tudi Mikelovi otroci – Angjel, Lina in Klara, ki je po očetovi upokojitvi leta 1998 lokal tudi prevzela in ga vodi še danes. Zlatarstvo in srebrarstvo sodita med najbolj cenjene umetnostne obrti, saj so plemenite kovine, iz katerih so izdelki narejeni (zlato, srebro), zelo dragocene. To je izrazito mestna obrt. V Mariboru je prvi zlatar omenjen leta 1436. Zlatarji in srebrarji so ukvarjali predvsem z izdelavo in popravili cerkvenega posodja in opreme, v 19. stoletju pa so se vedno bolj usmerjali v izdelavo nakita. V srebrastvu Kačinari je na ogled pohištvena oprema, uporabni in dekorativne predmeti iz srebra (pladnji, vaze, tobačnice, šatulje, posodice …) in nakit, ki jih je izdelal Mikel, pa tudi novejši izdelki njegove hčerke Klare.

Od leta 2015 je v Srebrarstvu Kačinari razstava Pokrajinskega muzeja Maribor, delavnica pa je vključena v niz historičnih oglednih obrtniških delavnic v okviru projekta POTI OBRTI.

2. postaja - Pasarstvo Tratnik

Na Orožnovi 3 je ohranjena historična pasarska delavnica, kjer so v preteklosti delali mojstri iz družine Tratnik (Leopold, 1853–1930, Karl , 1869–, Karl Jožef, 1896–1975, Karl  – Drago, 1931–1995). V 70. letih je delavnica obratovala z izgubo in bi skoraj prišla na dražbo. Zaščitili so jo kot kulturni spomenik (1980), delavniški inventar pa je prevzel muzej. DRAGO TRATNIK ml. (1961) je obrt obudil leta 1989.

Delavnica je bila najprej v današnji Poštni ulici, kasneje pa so jo preselili na Orožnovo 3.

Ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja je bila zelo priznana. Izdelovali so predvsem cerkveno posodje in svetila za številne cerkve v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in na Madžarskem. Predmete so tudi popravljali. V delavnici je na ogled pohištvena oprema, orodje za obdelavo kovin, punce za vtiskovanje označb naročnikov, stroja za vlečenje in poliranj, talilna pečica z livarskim orodjem ter polizdelki in izdelki iz različnih obdobij. Posebnost delavnice so še zmeraj delujoče kadi za galvanizacijo, izdelane v podjetju Langbein-Pfanhauser Werke Wien.

Od leta 2013 je v Pasarstvu Tratnik razstava Pokrajinskega muzeja Maribor, delavnica pa je vključena v niz historičnih oglednih obrtniških delavnic v okviru projekta POTI OBRTI.

3. postaja - Lectarstvo Kolarič

Od leta 1951 obratuje na Glavnem trgu 5 lectarska in medičarska delavnica, ki jo je ustanovil Pavel Horvat (1914−1981). Leta 1981 jo je prevzel Maksimiljan Kolarič (1931-2009) iz Slovenske Bistrice, po njegovi upokojitvi leta 1993 pa je delavnico in prodajalnico prevzel sin Beno Kolarič (r. 1963). Po očetu je podedoval talent in ljubezen do medičarske stroke. Pri svojih sedmih letih je okrasil prvo lectovo srce in to počne še danes. Pri delu mu pomaga žena Mira. Lectarstvo, medičarstvo in svečarstvo sodi med najstarejše obrti na Štajerskem in je izrazito mestna obrt. Zajema izdelavo medice (alkoholne ali brezalkoholne pijače na osnovi medu), sveč in lecta (peciva iz medenega testa v obliki figur, predmetov ali piškotov). Prvi svečar-voskar se v Mariboru omenja leta  1378. Omembe svečarjev-voskarjev zasledimo tudi v 15. stoletju, omembe lectarjev pa v 18. in 19. stoletju. V lectarstvu in medičarstvu Kolarič Beno in Mira izdelujeta in ročno krasita sveče, tradicionalno okrašena lectova srca, medenjake, nekajkrat na leto pa tudi medico. Na ogled so stari delovni pripomočki (modeli za lectove piškote, kalupi za sveče, orodja, …), dragocen vir informacij pa je mojster sam, ki rad tudi kaj pove o svojem delu.

Od leta 2014 je na  ogled razstava Pokrajinskega muzeja Maribor, delavnica pa je vključena v niz historičnih oglednih obrtniških delavnic v okviru projekta POTI OBRTI.

4. postaja - Mizarstvo Stojan

Pokrajinski muzej Maribor je leta 2011 odkupil celoten ohranjen inventar mizarske delavnice Stojan.

Delavnica Mizarja Martina Stojana (1874–1968) s Teharij je bila založena z izjemno velikim številom ročnega orodja, ki ga je kupoval na Dunaju, v Parizu in celo v Veliki Britaniji. S pohištvom je opremljal domove premožnih meščanov in izdeloval cerkveno opremo. Za več pomembnih celjskih trgovcev je načrtoval in izdelal izložbe trgovskih lokalov in z njimi odločilno oblikoval podobo takratnega Glavnega trga v Celju.

5. postaja - Pečarstvo Heričko

Na Ulici kneza Koclja 6 v Mariboru je v prvi polovici 20. stoletja obratovala pečarska delavnica Pavla Herička (1866−1936). Heričko je konec 19. stoletja skupaj s podjetnikom Schillerjem ustanovil tovarno za izdelavo pečarskih in keramičarskih izdelkov. Na začetku 20. stoletja je Schiller podjetje zapustil, Heričko pa je podjetje odslej vodil sam. Leta 1914 je zgradil nove delavnice in jih leta 1928 še razširil. Po njegovi smrti leta 1936 je vodenje delavnice prevzela žena Lojzka Heričko. Leta 1959 so proizvodnjo opustili in obrt zaprli.  Pečarska obrt obsega izdelovanje pečnic ter postavljanje, čiščenje in popravilo lončenih peči. Od lončarske se je osamosvajati v 16. stoletju. V pečarstvu Pavla Herička so izdelovali peči za meščanska stanovanja, vile in graščine. Heričkove peči je imel mariborski magistrat, prostori pokojninskega zavoda, ter kavarne, restavracije in zdravilišča. Heričko je peči izdelovali tipsko, po vzoru prodajnih katalogov, ki so mu bili dostopni, sodeloval pa je tudi z različnimi arhitekti, ki so izdelovali osnutke in načrte za njegove peči. Med njimi je bil tudi mariborski arhitekt češkega rodu Max Czeike.

Leta 2010 je Pokrajinski muzej Maribor od dedičev odkupil gradivo iz nekdanjega pečarstva Heričko in v muzeju uredil razstavo. Predstavljene so pečnice in kalupi iz pečarstva Heričko, njegov portret in informacije o pečarski obrti. Razstava je vključena v projekt POTI OBRTI.