Ogledni depo slikarstva

 

Zbirko likovne umetnosti sestavljajo tri zbirke, slikarska, kiparska in grafična. V slikarski zbirki je inventariziranih več kot 1.000 likovnih del iz časa od 16. stoletja do sredine 20. stoletja. Glede na čas nastanka je približno polovica del iz 19. stoletja, četrtina iz 18. stoletja, četrtina pa iz 20. ter iz 16. in 17. stoletja. Večina del izvira iz štajerskih cerkva, gradov, dvorcev in meščanskih hiš. V odprtem depoju slikarstva so likovna dela razvrščena po ikonografskih temah. Med žanri in tihožitji zasledimo dela evropskih slikarjev iz 17. stoletja, ki so nekoč krasila plemiška bivališča (Hrastovec, Slovenska Bistrica ...). Razstavljena so dela nemškega slikarja M. Bechtla, flamskih slikarjev F. Snydersa (1579–1657), J. Fyta (1611–1661) in P. van Kessla (umrl 1668).  Med krajinami so razstavljena dela T. Porte (1686–1766), pomembnega predstavnika italijanske šole, in nemškega slikarja F. I. Flurerja (1688–1742), ki je služboval pri grofu I. M. Attemsu in za njegove gradove ustvaril razna slikarska dela. Med vedutami prevladujejo upodobitve Maribora in okolice iz prve polovice 20. stoletja. Zastopane so tudi marine, kopije po delih znanih evropskih mojstrov in sakralna dela iz obdobja baroka in rokokoja (17., 18. stoletje). Med zanimivejša dela neznanih evropskih slikarjev sodi delo Babilonski stolp, parafraza na znamenito sliko P. Breugla st. iz leta 1563. Med portreti so posebej zanimivi skupinski portret celovškega plemiča A. Rainerja z osmimi sinovi iz prve polovice 17. stoletja in portreti članov plemiške družine Attems. Med portretiranci iz 19. stoletja zasledimo  mariborske meščane (obrtnike in industrialce).