Odpiralni čas:
torek – sobota: 10:00-18:00

MUSEOEUROPE 2025
2.- 3. OKTOBER

PORTRETI SLEHERNIKOV, JUNAKOV IN DRUŽBE

Pokrajinski muzej Maribor, Grajska ulica 2, Maribor, Slovenija

© Pokrajinski muzej Maribor, foto: Tomo Jeseničnik

Pokrajinski muzej Maribor vas vabi k obisku mednarodnega znanstvenega in strokovnega simpozija Museoeurope 2025 z naslovom PORTRETI SLEHERNIKOV, JUNAKOV IN DRUŽBE.

Simpozij bo potekal 2. in 3. oktobra 2025 v viteški dvorani mariborskega gradu.

Mednarodni simpozij MUSEOEUROPE 2025 posvečamo Eduardu Lindu (1827–1904), v Hamburgu rojenemu slikarju, ki je v Mariboru živel in delal skoraj 50 let. Zraven številnih portretov mariborskih meščank in meščanov ter županov in zaslužnih meščanov je naslikal tudi vrsto sakralnih del, portretov cerkvenih dostojanstvenikov, krajin in vedut. Med njimi je tudi portret prelata benediktinskega samostana Sv. Pavla v Labotski dolini Augustinusa Dude, iz leta 1872, ki bo v času simpozija gostoval v Pokrajinskem muzeju Maribor.

Eduard Lind, Portret prelata Augustinusa Dude, o. pl., v. 142,3 cm, š. 110,6 cm, 1872, Benediktinski samostan sv. Pavla v Labotski dolini (Foto: dr. Gerfried Sitar)

Muzej v gosteh: Muzej benediktinskega samostana St. Paul im Lavanttal.

Muzej hrani eno najpomembnejših zasebnih zbirk v Avstriji, v kateri so zastopana izjemna umetno-obrtna, grafična in slikarska dela, dragocene tekstilije, numizmatika, sestavni del zbirke pa je tudi samostanska knjižnica z več kot 180.000 enotami izjemno dragocenih rokopisov in publikacij iz časa od 5. do 18. stoletja. Letošnja tematska razstav z naslovom “Zakladnica Koroške – vesolje znanj” ponuja na ogled dragocene predmete od zgodnjega srednjega veka do moderne dobe, ki prikazujejo vzpone in padce različnih dinastij in samostansko zakladnico z mojstrovinami izjemnih umetnikov, kot so Dürer, Rubens, Rembrandt ter njihovih sodobnikov. 

Mednarodni simpozij se navezuje na občasno razstavo MARIBORSKI SLIKAR EDUARD LIND, ki je na ogled v razstavišču Kino partizan. Na razstavi, ki jo spremlja znanstvena monografija, je predstavljeno življenje in delo najpomembnejšega mariborskega portretista druge polovice 19. stoletja.

Ob simpoziju bo izšel zbornik znanstvenih prispevkov in povzetkov udeležencev simpozija iz petih evropskih držav.

Po podatkih v slikarjevi beležnici je le-ta kar 112 dni delal v Benediktinskem samostanu Sv. Pavla v Labotski dolini. Naslikal je portret častitega gospoda Augustusa Dude in tam opravil tudi obnovitvena dela. O nedvomnem Lindovem avtorstvu pričata zelo dobro vidni signatura in letnica na hrbtni strani platna. Augustinus Duda (r. 1827, u. 1897) je bil leta 1847 sprejet v benediktinski samostan sv. Pavla, 22. septembra 1850 je podal zaobljube in bil 27. julija 1851 na Dunaju posvečen v duhovnika. Po končanem teološkem študiju v Celovcu in na dunajski univerzi je od leta 1852 poučeval na teološki šoli v Celovcu. Leta 1866 je bil izvoljen za opata samostana. Od leta 1871 do smrti leta 1897 je bil tudi samostanski knjižničar in je sistematično katalogiziral skoraj 30.000 zvezkov obsegajočo samostansko knjižnico.

Benediktinski samostan sv. Pavla v Labodski dolini (Foto: dr. Gerfried Sitar)

Stalna razstava:
PROSTORI LEPEGA

Zbirka pohištva Pokrajinskega muzeja Maribor je od leta 2020 postavljena na novi stalni razstavi, poimenovani Prostori lepega. Koncept razstave temelji na štirih prostorih. V vsakem od njih so predstavljeni iz različnih obdobij izbrani kosi pohištva, ki so obdelani z različnimi krasilnimi tehnikami. Osnovne tehnike okraševanja lesenega pohištva so bile v uporabi že v obdobju starih civilizacij, njihov razvoj pa je vsakič spodbudila potreba po novem sporočilu.

Razstava z množico zanimivosti, ki jih avtorica ponuja ob predmetih, širi prostor razmisleka izven pohištva samega, izven stavb, za katere je bilo narejeno, izven ambicij vladarjev, plemstva, meščanstva in cerkve, izven talenta oblikovalcev in časovno pogojenih izvedbenih omejitev do vizij o naši skupni prihodnosti. Sprašuje, ali nas danes, ko tehnologija omogoča realizacijo prav vsake zamisli, spremlja tudi resnejša presoja o lepem.

Dostopnost