Sv. Janez Krstnik
Sv. Janez Krstnik igra v krščanskem izročilu pomembno vlogo povezovalca na prehodu iz stare v novo zavezo. V nasprotju z drugimi svetniki, ki godujejo na dan svoje smrti, se pri Janezu Krstniku izjemoma obhaja rojstvo, v cerkvenem koledarju označeno 24. junija. Po ljudskem verovanju je to čas sončnega obrata, ki se dejansko zgodi 21. junija in že od prastarih verovanj dalje pomeni pomemben mejnik, prehod v novo obdobje. God sv. Janeza Krstnika je bil včasih velik praznik. Vse do prve svetovne vojne na ta dan določenih del niso smeli opravljati ali pa je delo v celoti počivalo. Sv. Janez Krstnik kot osebnost med Slovenci nima večje vloge. Ponekod ga častijo kot zaščitnika zoper blisk in točo, priporočajo se mu tudi krojači, pastirji in zidarji. Je pa zato med ljudstvom izjemno priljubljeno njegovo ime in vse izpeljanke iz njega: Jan, Žan, Anže, Ivan, Janko, Janoš, Vanja, Džoni. Janez je še danes drugo najpogostejše ime v Sloveniji. V republikah nekdanje Jugoslavije je bil izraz kranjski Janez sinonim za Slovenca.
Od 13. stoletja dalje je Janezu Krstniku posvečena mariborska mestna župnijska cerkev. Leta 1859, ko je škof Slomšek prenesel sedež škofije v Maribor, je postala škofova cerkev oziroma stolnica. Že od konca 13. stoletja je v grbu mesta Maribor tudi golob, ptica, ki jo najdemo v prizoru, ko Janez Krstnik v reki Jordan krsti Jezusa.
Lesen gotski kip sv. Janeza Krstnika je nastal okoli leta 1430. Najden je bil na podstrešju cerkve sv. Alojzija v Mariboru in leta 1947 predan Pokrajinskemu muzeju Maribor. Domnevno naj bi stal v gotskem glavnem oltarju mariborske stolnice. Zaradi slabega stanja je bil iz cerkve odstranjen leta 1647.
Svetnik je oblikovan v nekoliko omiljeni S-liniji in odet v oblačilo, na desni rami zvezano s polžastim vozlom. V levici drži knjigo, ki je nazorno izdelana kot srednjeveški rokopis. Na njej je najverjetneje stalo jagnje, saj so na platnici še vidni njegovi ostanki. Desnica je vzdolž podlakti odlomljena, glede na tipologijo pa smemo domnevati, da je z njo kazal na jagnje božje ali pa jo je imel postavljeno v drži oznanjevanja.
Tako jagnje kot tudi dvignjen kazalec sta atributa Janeza Krstnika, svetnik pa je lahko upodobljen tudi v obleki iz kamelje kože in s križem, na katerem je napisni trak »Ecce Agnus Dei«. Oblikovne prvine umeščajo kip v krog mojstra Hansa iz Judenburga, ene pomembnejših osebnosti štajerskega kiparstva z začetka 15. stoletja.
