Muzejske večere KJER PRETEKLOST SREČA PRIHODNOST tematsko in časovno povezujemo z Dnevi evropske kulturne dediščine. Izbrani predavatelji bodo predstavili povezovanje kulturne dediščine s turizmom v lokalnih okoljih in oživljanje tradicioanlnih veščin in poklicev. Izvedli bomo štiri predstavitve:

24. september 2018, 0b 18. uri

Kulturna dediščina in lokalni turizem 

Boris Keuc, tajnik Turističnega društva Svečina bo predstavil pomen vključevanja prvin kulturne dediščine lokalnega okolja za uspešnost turistične ponudbe.

Naravna in kulturna dediščina sooblikujeta turistično ponudbo in sta zelo pomembni za turizem ter za promocijo kraja, ali občine.  Skupaj z naravo, njeno dediščino ter socialnim okoljem, v katerem se je razvijala, predstavlja primarno turistično ponudbo in osnovo turističnega povpraševanja. Prepoznavnost in uspešnost turistične ponudbe nekega območja je v veliki meri odvisna od intenzivnosti vključevanja prvin kulturne dediščine vanjo.

Janez Bogataj (1992) meni, da turistični razvoj, ki vključuje dediščinsko miselnost, lahko postane gonilna sila, ki bo spodbujala ljudi k večjemu zanimanju za svojo kulturno dediščino in identiteto, kajti razne oblike dediščine pomenijo le sredstvo za razkrivanje življenjskih slogov, v določenih časovnih obdobjih. Le ti pa nam kažejo kontinuiteto do današnjega časa, ki ga s svojimi razsežnostmi bogatijo in dajejo motive za nove oblike ustvarjalnosti v sodobnem času. Kaj lahko Svečina kot prvovrstna vinska destinacija ponudi svojim gostom poleg že omenjenega vina in kulinarike? Kako v ponudbo vključiti grad (ki je potreben obnove), vinogradniški muzej Kebl, cerkev, znamenite osebnosti območja,… Kako povezati kulturno dediščino, kulturne prireditve, svečinsko srce z ostalimi atributi vinske destinacije? Kako povedati zgodbo našega kraja na atraktiven in verodostojen način, pa čeprav nimamo svetovno znanih spomenikov kulture? Kdo je lahko naša ciljna skupina?

25. september 2018, ob 18. uri

Lesene smuči 

Sergeja Lebe Čačič, lastnica podjetja Svetles d.o.o.je že od otroštva navezana na les, Pohorje in sneg saj je v otroštvu z dedkom pogosto hodila na njegovo žago in po Pohorju. Prepričana je, da se je njena zgodba z lesenimi smučmi začela prav zaradi tega. Leta 2016 so začeli izdelovati lesene smuči, takrat še v podjetju Pohorske žage d.o.o. (danes Svetles d.o.o.). Nikoli niso bile mišljene za masovno proizvodnjo. Smuči so narejene iz jesenovega lesa, ročno, po starih načrtih in s starimi orodji. Jesenov les se dobro odziva v vlažnem okolju, hkrati pa ga odlikuje prožnost. Smučem smo dodali pridih sodobnosti z odličnimi turnimi vezmi. Tako so nastale avtohtone pohodne lesene smuči.

26. september 2018, ob 18. uri

Spet untrco oblekla bom 

Jožica Coif, aktivna članica KUD Milke Zorec Hotinja vas, bo predstavila knjigo »Spet untrco oblekla bom«, ki jo je izdalo KUD Milke Zorec Hotinja vas, sekcija: folklorna skupina. Pri slikovni predstavitvi bo sodeloval Boris Komar.

Knjiga je izšla septembra 2008, ko je občina Hoče-Slivnica slavila 10 obletnico obstoja. Pri izdaji knjige sta poleg članov folklorne skupine strokovni vložek prispevala etnologinja dr. Marija Makarovič in dolgoletni umetniški vodja skupine in koreograf Metod Špur. V knjigi je predstavljena raziskava oblačilnega videza v krajih sedanje občine Hoče-Slivnica iz obdobja med obema vojnama 1918-1940 in oblačilni videz gosposke z gradu Slivnica med leti 1818-1848 . Oblačila iz novejšega obdobja so gledališko domiselno in kreativno v obliki modne revije že večkrat predstavili na raznih prireditvah in dogodkih. Njihov cilj je zapustiti trajne sledi kulturnega poustvarjanja, kar je zgodovinskega pomena za naše kraje in bodoče generacije.

27. september 2018, ob 18. uri

Sakralni objekti v občini Selnica ob Dravi 

Ajda Rihter in Eva Tergušek, učenki Osnovne šole Selnica ob Dravi sta za raziskovalno nalogo o sakralnih objektih v občini Selnica ob Dravi prejeli zlato priznanje na slovenskem državnem tekmovanju v okviru Zveze za tehniško kulturo Slovenije. Raziskava je nastala pod mentorstvom Zdenke Gradišnik in Andreje Robič. Turistično društvo Selnica ob Dravi je ob delnem sofinaciranju Občine Selnica ob Dravi raziskovalno nalogo izdalo v obliki brošure.

V preteklosti so na podeželju povečini gradili le kmečke hiše in gospodarska poslopja. Gradnja je bila preprosta ter funkcionalno usmerjena. Okrasnih in olepševalnih elementov praviloma ni bilo, saj si le-teh niso mogli privoščiti. Pri gradnji sakralnih objektov pa so naši predniki ravnali povsem drugače. Le-ti so imeli izreden verski pomen, izkazovali pa so tudi status donatorja ali donatorjev. Manjše sakralne objekte, kot so recimo kapelice, pogosto spregledamo. Že na prvi pogled so tako raznolike, da so vredne ogleda. Marsikatera skriva detajle, ki jih drugje ne vidimo. V občini Selnica ob Dravi najdemo številne sakralne objekte. Le-ti so naše arhitekturno in kulturno bogastvo. Dokazujejo, da so naši predniki, čeprav so imeli na voljo le skromna sredstva, bili arhitekturno-kulturno osveščeni in so jim okrasni elementi pomenili zelo veliko.  Predstavljena brošura je zaradi nazornega gradiva in zbranih podatkov pomemben zbir podatkov, ki služi kot vodnik pri odkrivanju »majhnih« arhitekturnih biserov občine Selnica ob Dravi.

Prijazno vabljeni v grajsko bastijo (vhod z Grajskega trga).

Vstopnine ni.

Financerji, pokrovitelji in donatorji: